Nedelja, 15. 6. 2025, 4.00
5 ur, 56 minut
Mlada virtuozinja Patricija Avšič: Če greš vaditi zato, da dobiš nagrado, to ni pravi način
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,05
Patricija Avšič izhaja iz velike glasbene družine: njene tete in strici so vsi profesionalni glasbeniki.
Še preden je mlada 16-letna slovenska violinistka Patricija Avšič uradno prestopila prag univerze, kot solistka že igra na največjih svetovnih odrih in izvaja nekatere izmed najtežjih del, ki so napisana za violino. Čeprav je Patricija nedvomno nadarjena glasbenica, pa njen velik uspeh lahko pripišemo tudi njeni veliki ljubezni do tega, kar dela, in neštetim uram vaje violine: ob povsem običajnih dnevih vadi kar od osem do 11 ur na dan. Na njeni poti jo podpira njena ožja družina, njen mentor je tudi njen oče, dobre korenine za nadaljevanje uspešne kariere pa si ustvarja tudi pod vodstvom profesorja Borisa Kuschnirja na dunajski univerzi za glasbo. V intervjuju za Siol.net je spregovorila o svojih pripravah na nastope in življenju v tujini ter razkrila tudi, kaj rada počne, ko se ne ukvarja z glasbo in violino.
Kakšna je bila vaša izkušnja na zadnjem tekmovanju, kjer ste v svoji kategoriji osvojili prvo mesto?
V aprilu je potekalo tekmovanje v Barceloni. To je bil nastop na tekmovanju Victoria International Competition, kjer nastopajo violinisti od desetega do okoli 30. leta. Jaz sem nastopila v kategoriji od 16 do 20 let, v kateri sem osvojila prvo nagrado. Tekmovalci so prihajali iz 38 držav iz vsega sveta.
Ob zmagi sem za nagrado prejela tudi masterclass z Maksimom Vengerovom, ki trenutno velja za enega najbolj znanih violinistov na svetu. V Barceloni smo se imeli zelo lepo, z mano pa je šel tudi moj profesor iz Dunaja.
Kateri so naslednji Patricijini projekti? (video)
16-letna Patricija Avšič se je rodila leta 2008 in prihaja iz okolice Ljubljane. Zadnja leta s starejšo sestro Klaro (v družini je pet otrok), ki igra violončelo, prebiva in študira na Dunaju. Patricija je že od 12. leta študentka profesorja dr. Borisa Kuschnirja, ki jo sedaj poučuje tudi na Dunaju in pod vodstvom katerega namerava študij tudi nadaljevati.Kje se trenutno šolate?
Vpisana sem tako na akademijo na Dunaju in v Gradcu pri istem profesorju, ki uči na obeh akademijah. Živim in študiram na Dunaju, preskočila pa sem srednjo šolo, saj sem stara šestnajst let in obojega naenkrat ne bi uspela usklajevati. Delam akademijo, ki je trenutno zame glavna prioriteta in obiskujem pripravljalni tečaj za nadarjene študente, saj se zaradi starosti še ne morem vpisati, ker sem še premlada.
Tu se pripravljamo za vstop na akademijo, a smo lahko nanjo že vpisani. Trenutno že delam izpite in predmete za kasneje, da mi bo lažje, ko se bom vpisovala. Ko bom vpisana, bom razvrščena le v drug program, vse ostalo pa bo ostalo isto. Čim dlje pa si želim tudi sodelovati z mojim trenutnim profesorjem na Dunaju, saj menim, da ima ogromno znanja in idej.
Trenutno sem vpisana predvsem zaradi profesorja, zato mi ni niti pomembno na kateri univerzi sem ali karkoli drugega. Gre za zasebno univerzo na Dunaju, na kateri se učijo in igrajo eni izmed najboljših študentov glasbenikov na svetu, ki izidejo prav iz te akademije.
Med katere nedvomno sodite tudi vi. Kakšno pa je življenje v tujini?
Mesto Dunaj mi je zelo všeč, ker je bogato tako kulturno kot glasbeno. Je zelo urejeno, ljudje pa so na splošno tudi bolj odprti. Posebej na to akademijo prihajajo študenti iz celega sveta in je zato glavni, sicer neuradni jezik angleščina. Zato se mi zdi, da so vsi tudi bolj odprti kot ponekod drugod, kjer pa so stvari morda malce bolj interne.
Uporabljam tudi nemški jezik, naredila sem izpit na ravni A2, v prihodnje pa nameravam opraviti še izpit na ravni B1. Obiskujem predavanja v nemškem jeziku, tako da moram znati tudi nemščino. Z 12 leti sem se vpisala v Gradec in takoj zatem na Dunaj, tako sem vpisana na obe akademiji. Na ta način lahko dobim tudi več učnih ur violine s profesorjem.
Na Dunaju živim večino časa, v Slovenijo pa se vrnem za različna gostovanja in koncerte ter morda kdaj tudi med prazniki.
Violino je začela igrati pri štirih letih. Njen oče Matej je prav tako profesionalni violinist.
Že mladi ste odšli živet v tujino. Ste že kdaj doživeli domotožje?
Ne, za zdaj še ne. Tja seveda prihajajo tudi moji starši in družina, tako da s sestro nisva ves čas sami. Oče, ki je tudi profesor violine, prihaja na ure k mojemu profesorju. Poleg tega imava tam tudi svoje prijatelje, sošolce in druge glasbenike. Ni tako, da bi nama bilo težko.
S sestro živiva skupaj, študirava glasbo in sva na isti akademiji in imava tudi iste cilje, zato nama je lažje. Vedno spoštujem starejše od sebe, zato mi je sestra Klara na nek način tudi vzornica.
Je na akademiji tudi kaj Slovencev?
Da, nekaj jih je. Do zdaj sva jih s sestro našteli okoli deset. Lepo je, ko srečaš koga, ki prihaja iz Slovenije. Nihče izmed njih pa ne igra godala, vsi so bodisi na tolkalih ali trobilih.
Leta 2022 je Patricija z najhitrejšo izvedbo Čmrljevega leta Nikolaja Rimskega-Korsakova dosegla nov (sicer za zdaj še neuradni) Guinnessov rekord:
Kako se je začela vaša pot z violino?
Violino sem začela igrati pri štirih letih. Moj oče, ki je profesionalni violinist, je cele dneve vadil zase in to sem seveda spremljala in videla tudi jaz. Imam tudi dve starejši sestri, ki ju je učil, in zame je bilo nekaj vsakdanjega in normalnega, da igramo instrumente. Kmalu sem si tudi jaz zaželela svojo violino in jo tudi dobila. Za svoj četrti rojstni dan sem prejela majhno italijansko violino. Začela sem vaditi in bila navdušena že vse od začetka in do danes to navdušenje še ni popustilo.
Koliko ur na dan vadite?
Ves dan, čim več in kolikor je mogoče. To pomeni od osem do 11 ur. Poleg tega imam tudi ure s profesorjem in takrat vadim tudi pri njem. Manj vadim, če imam obveznosti in predmete na akademiji, sicer pa poskusim vaditi čim več. Vsak dan je popolnoma drugačen, saj je vsak dan drugačen načrt. Pri glasbenikih ni tako, da bi imel točen plan in se ta sproti spreminja.
"Ves dan, čim več in kolikor je mogoče. To pomeni od osem do 11 ur. Poleg tega imam tudi ure s profesorjem in takrat vadim tudi pri njem. Manj vadim, če imam obveznosti in predmete na akademiji, sicer pa poskusim vaditi čim več."
Verjetno pa vas nikomur ni treba spodbujati ali celo prositi za vajo?
Ne, nikoli ni bilo tako. Da bi mi kdo rekel, da moram vaditi, da bom kasneje za to dobila nagrado. To drugače tudi ni v redu. Če greš vadit zato, da dobiš nagrado, to ni pravi način, zato tega pri nas ni bilo.
Kako pa se počutite, če kakšen dan ne igrate violine?
To se zgodi zelo redko. Vedno je v ospredju violina, če ne drugače, pa so v ospredju kakšni posnetki, recimo na vožnji z vlakom ali avtom. Vedno se pogovarjamo o violini, glasbi in tudi delamo načrte, saj igranja in potovanja zahtevajo veliko načrtovanja. Večinoma je v ospredju violina, je pa kakšen dan popolnoma v redu, če je ni. A ne prav za dolgo časa.
"Prihajam iz velike glasbene družine. Skoraj vsi smo glasbeniki, moje tete in strici so vsi profesionalni glasbeniki. To je seveda tudi toliko zanimivejše in lažje, ker je vse, kar se pri nas dogaja, povezano z glasbo."
Zagotovo pa so potovanja po svetu, udeležbe na tekmovanjih, izobraževanje in življenje na Dunaju precej draga?
Da, drži. Moj talent so prepoznali in podpirajo v Krki, tovarni zdravil v Novem mestu. Podjetje je moj donator oz. sponzor, saj so stroški življenja na Dunaju, izobraževanja in potovanj po svetu ter udeležba na tekmovanjih izjemno visoki.
Med koncertom ne razmišljam o tem, koliko ljudi me posluša, ampak mislim na vse stvari, na katere moram paziti. Na vsaki noti je deset stvari, na katere je treba biti pazoren.
Prihajate iz znane glasbene družine in ste z glasbo ves čas obdani. Kako je to vplivalo na vašo glasbeno pot in kariero in ali vas je kdo k njej posebej nagovarjal?
Prihajam iz velike glasbene družine. Skoraj vsi smo glasbeniki, moje tete in strici so vsi profesionalni glasbeniki. To je seveda tudi toliko zanimivejše in lažje, ker je vse, kar se pri nas dogaja, povezano z glasbo. To zagotovo pomaga. Dobro je, ker imamo do glasbe vsi neko veselje.
Kdo ali kaj vas je najbolj navdihnilo, da ste se odločili za klasično glasbo?
Za klasično glasbo me je zagotovo navdušil oče oz. moja primarna družina. Oče je igral klasično glasbo in tega sem si zaželela tudi jaz in druge glasbe ne maram. Zame obstaja samo klasična glasba. Seveda poslušam tudi druge zvrsti, a mi niso preveč všeč.
"Pri nas glasbo doživljamo na drugačen način. Tak način (kot je Hauserjev, op. a.) je popolnoma v redu, a meni ni blizu."
Si v prihodnje klasične in druge glasbe ne želite predstaviti na način, kot to počne na primer Hauser na violončelu ali pa Garrett na violini in drugi?
Pri nas glasbo doživljamo na drugačen način. Tak način (kot je Hauserjev, op. a.) je popolnoma v redu, a meni ni blizu. To je na koncu že šov in to ni pravo igranje klasične glasbe. Sicer je lepo, a meni to ni preveč všeč.
Pred dvema letoma ste nastopili tudi s Placidom Domingom. Kakšen je bil občutek, ko ste z njim stali na odru in koncertirali?
Zelo zanimivo je bilo spoznati Placida Dominga, ker je zelo znana osebnost. Zelo me je presenetil, ker je videti precej resen človek. Do nas, ki smo z njim nastopali, je bil zelo prijateljski, do drugih, ki jih je zgolj srečal, pa zelo uraden. Bil je kot nek dedek in lahko rečem, da je zelo prijeten človek.
Biti na njegovem koncertu, na katerem mi je tudi dirigiral, pa je bila neverjetna izkušnja. Zato je bilo vse skupaj zelo dobro.
"Trenutno so mi zelo všeč Paganini, Mozart, Sibelius, tudi Bach."
Katere skladatelje najraje interpretirate in zakaj?
To se sicer ves čas spreminja. Trenutno so mi zelo všeč Paganini, Mozart, Sibelius, tudi Bach. Težko je reči, katerega najraje igram, ker jih je veliko zelo dobrih, a omenjeni so mi posebej ljubi.
Vam je kakšen nastop ali koncert ostal še posebej v spominu?
Pred časom sem šla v Musikverein (Filharmonijo na Dunaju, op. a.) poslušat koncert Maksima Vengerova, ki je izvajal Sibeliusov koncert, to, kar bom tudi jaz izvajala za Slovensko filharmonijo. On igra neverjetno, ima zelo lep ton, kar je izredno težko zaigrati na violini. Poleg tega ima popolno tehniko in virtuoznost, zato je bil koncert res zelo dober. Lepo ga je bilo tudi spoznati, poleg tega mi je zaradi okolja filharmonije na Dunaju koncert res ostal v lepem spominu.
Pri katerih letih ste že vedeli, da si želite, da violina in z njo povezane dejavnosti postanejo vaša kariera?
Ne spomnim se, da bi se mi sploh ponudila kakšna druga možnost. Rekla bi, da kar od začetka, odkar igram violino, saj nikoli nisem izrazila želje, da tega ne bi počela, in se o tem pretirano spraševala.
"Pred koncertom mora biti okolje mirno in brez živčnosti. Tudi treme nimam, kar je super. Nimam pa posebnih ritualov, ki bi se jih pred tem posluževala."
Kako se pripravite na solistični koncert? Ali imate poseben ritual ali rutino?
Priprava skladbe poteka tako, da jo najprej preberem sama in se jo naučim. Nato jo igram očetu in nato še profesorju. Pri profesorju je treba skladbo zaigrati že tako, kot da jo igram na koncertu: s pravim tempom in ob spremljavi klavirja. Ne poteka tako, da bi recimo skupaj brala koncert, nato pa bi šele začela delo. Dolgo traja, da pridemo čez ponovitve in do ravni, ko nam je vsem všeč. Nato pa pride koncert.
Pred koncertom mora biti okolje mirno in brez živčnosti. Tudi treme nimam, kar je super. Nimam pa posebnih ritualov, ki bi se jih pred tem posluževala. Vadim, imam mir za ogrevanje, tudi za postavitev na odru ne skrbim sama. Imam čas za vajo in zbranost, da se osredotočim na koncert.
Česa se nadeja v prihodnosti? (video)
Zakaj menite, da nimate treme? Je to zaradi veliko vaje, prepričanosti vase?
Natančnega odgovora na to nimam, saj ima veliko dobrih glasbenikov in violinistov pred nastopi tremo. Zagotovo k temu pripomoreta tudi dobra priprava in prepričanost vase. To zagotovo pomaga. Mislim pa, da to, da nimaš treme, ne izhaja le iz tega, kako in koliko si pripravljen, ampak moraš to imeti tudi v sebi.
"Med koncertom ne razmišljam o tem, koliko ljudi me posluša, ampak mislim na vse stvari, na katere moram paziti. Na vsaki noti je deset stvari, na katere je treba biti pozoren."
Kako se počutite, ko stopite na oder? Je to za vas sprostitev ali delo?
Sprostitev ravno ni. Ampak prej kot vsak običajen dan, le da igram občinstvu. Med koncertom ne razmišljam o tem, koliko ljudi me posluša, ampak mislim na vse stvari, na katere moram paziti. Na vsaki noti je deset stvari, na katere je treba biti pozoren. In če misliš na to, tudi malo odmisliš druge stvari.
Ste kdaj po koncertih in tekmovanjih jezni zaradi storjenih napak?
Jezna nisem, a vsak koncert oz. tekmovanje posnamemo s kamero in na naslednji uri s profesorjem poslušamo in komentiramo, kaj lahko v prihodnje še izboljšamo in popravimo. A na koncert sem dobro pripravljena in ga odigram tako dobro, kot v tistem trenutku znam in zmorem. Potem pa to samo še nadgrajujemo.
Katero je vaše najzahtevnejše delo/skladba, ki ste se jo naučili?
Rekla bi, da je to Wieniawski prvi koncert v fis molu (avtorja Henryka Wieniawskega, op. a.), ki velja za enega najtežjih koncertov. Zelo redko ga kdo izvaja, ko pa ga, ga nihče ne zaigra popolno. Res velja, sploh v violinskem svetu, za enega najtežjih koncertov. Izvedla sem ga prejšnje leto s Slovensko filharmonijo. Je zelo lep, a izjemno tehnično zahteven koncert, ki ni za vsakega.
Poleg tega so tu še drugi Paganinijevi koncerti in caprisi (capriccio) Wieniawskega, a prej omenjeni je eden najtežjih.
Kakšen pa je odziv poslušalcev in drugih laikov ter tistih, ki se v glasbi udejstvujejo profesionalno?
Vsi so navdušeni in se sprašujejo, kako mi to uspe zaigrati. Sploh za omenjeni koncert. Ko sem ga odigrala, je bil odziv zelo pozitiven.
"Na Dunaju veliko bolj cenijo klasično glasbo, tam je tudi več podpore. Tudi violina, na katero igram, je last mesta Dunaj."
Ali sami tudi skladate?
Trenutno še ne, a si tega v prihodnosti želim. Tudi na tekmovanjih je treba velikokrat za Mozartov koncert napisati svojo kadenco. O tem sem seveda tudi že razmišljala in bom zagotovo tudi začela, ker mi je to zelo zanimivo.
Ali igrate tudi klavir, ki je nepogrešljiv skladateljski instrument?
Na akademiji je obvezen predmet klavir. Seveda ga ne igram tako dobro kot violino, a dobro, da ga, saj je pomemben tudi pri skladanju.
Kako pa se spopadate s pritiski, če so ti prisotni?
Teh za zdaj ni in se s tem ne ukvarjam prav veliko.
Kateri projekt ali nastop vam je ostal najbolj v spominu?
V zelo lepem spominu mi je ostal moj prvi koncert, ki sem ga odigrala pri osmih letih v Logatcu. Prvi koncert je vedno nekaj posebnega in lepega, igrala pa sem z orkestrom svojega očeta.
Še vedno najraje igram v Sloveniji, recimo s Filharmonijo ali pa z radijskim orkestrom. Čeprav sem igrala v veliko dvoranah po svetu, mi je tukaj še vedno najlepše igrati.
V zelo lepem spominu mi je ostal moj prvi koncert, ki sem ga odigrala pri osmih letih v Logatcu. Prvi koncert je vedno nekaj posebnega in lepega, igrala pa sem z orkestrom svojega očeta (na fotografiji v ozadju).
Se vam zdi, da se klasična glasba dovolj ceni v Sloveniji?
Na Dunaju veliko bolj cenijo klasično glasbo, tam je tudi več podpore. Tudi violina, na katero igram, je last mesta Dunaj. V Sloveniji se sicer ceni tovrstno glasbo, a trenutno zagotovo manj kot na Dunaju. Upam, da se to v prihodnosti še spremeni.
Če bi lahko igrali kjerkoli na svetu, kje in s kom bi to bilo?
Zagotovo bi si želela igrati z Vengerovom. Recimo kakšen duet ali pa, da bi on dirigiral. To bi bilo zame nekaj najboljšega. O dvoranah pa nisem posebej razmišljala, saj bi bilo lepo kjerkoli. Na kakšnem festivalu ali koncertu.
Imate kakšne sanje ali cilje, ki bi jih radi uresničili kot violinistka?
Moj cilj oz. sanje so igrati na koncertih, festivalih ter potovati po svetu in igrati za ljudi.
"Moj cilj oz. sanje so igrati na koncertih, festivalih ter potovati po svetu in igrati za ljudi."
Imate morda že bazo svojih oboževalcev?
Za zdaj so moji največji oboževalci in podporniki iz moje družine. To mi je za zdaj najpomembnejše, poleg tega pa tudi njihovo mnenje in mnenje mojega profesorja. Različni ljudje pa me tudi redno spremljajo na koncertih in sledijo moji glasbeni poti.
S čim se najraje ukvarjate v prostem času, ko ta ni povezan z violino in glasbo?
Igranje violine zame ni delo, ampak neka sprostitev, ker to rada delam. Poleg tega imam rada pse, treniram tudi judo in imam rada šport.
Preberite še:
