Peking 2022
Petek, 21. 1. 2022, 11.23
2 leti, 10 mesecev
Peterka spet pokukal v svet svoje ljubezni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
18
Primož Peterka je legenda slovenskih smučarskih skokov, ki jih nenehno nosi v srcu.
Na prihajajočih zimskih olimpijskih igrah v Pekingu bo slovenska reprezentanca veliko stavila na predstavnike in predstavnice smučarskih skokov. Orožij za medaljo je kar nekaj. Na največjem odru jo je pred natanko 20 leti na ekipni tekmi osvojil tudi Primož Peterka. Verjame, da lahko Slovenija na Kitajskem poseže po lesketajoči se kovini. In kaj počne nekdaj vrhunski skakalec? Poleti se je vnovič preizkusil kot skakalni trener, vendar le za kratek čas, zdaj pa je spet poprijel za delo v Kranjski Gori.
Pred slabim letom smo se s Primožem Peterko v rubriki Druga kariera pogovarjali o tem, kaj vse je počel po koncu tekmovalne poti, na kateri je pridobil veliko izkušenj. Lahko bi rekli, da je zakladnica, glede na to, kaj vse je dosegel na športni poti. Nenazadnje je dvakrat osvojil veliki kristalni globus, prestižno novoletno turnejo, ekipno olimpijsko medaljo.
Po koncu kariere se je podal v trenerske vode. Sprva je kratek čas deloval v kranjskem klubu, nato osem let služboval v ženski slovenski skakalni reprezentanci, ko so mu nasproti prišli na Smučarski zvezi Slovenije. V nadaljevanju je slabo leto opravljal delo v Državnem panožnem nordijskem centru (DPNC), nato so na vrata potrkali Turki. Ta zgodba ni trajala dolgo, saj takrat v državi, ki nima skakalne tradicije, še ni bilo takšne zagnanosti, kot jo vidimo zdaj. Fatih Arda Ipcioglu je v tej sezoni osvojil prve točke svetovnega pokala, trenutno pa Turki trenirajo pod taktiko še enega slovenskega trenerja Nejca Franka.
Poleti pomagal otrokom pri ravenskem Fužinarju
Ker so letos na sporedu zimske olimpijske igre v Pekingu, so Kitajci v luči teh pred leti v svet poslali ogromno otrok v želji, da bi se naučili smučarskih skokov. Eno od skupin mladih deklet, neveščih skakanja, je dobil tudi Peterka in z njimi delal 24 ur na dan v bazi v Podkorenu. V letu in pol jih je veliko naučil, nato pa mu jih je prav Kitajska tudi vzela. Koronavirus namreč, ki se je po svetu razširil prav iz te države. Čez noč je ostal brez službe in poprijel za delo v Intersportovem servisu alpskih smuči v Kranjski Gori, kjer po novem spet dela.
Zanimiva pa je zgodba iz letošnjega poletja, ko se je na povabilo predsednika smučarskoskakalnega kluba Fužinar Jureta Kranjca vnovič podal v skakalni svet, ki je že praktično vse življenje njegova ljubezen: "Čez poletje sem delal pri ravenskem Fužinarju. Treniral sem otroke, stare od pet do 12 let. Poskusil sem. Po pravici povedano sem se zelo dobro počutil. Vsa čast vsem, ker delajo na prostovoljni bazi in skušajo obuditi smučarske skoke na tem področju. Nihče nima finančno nič od tega, vse delajo za dobrobit otrok. Skakalnico postavljajo na novo, še eno načrtujejo, vendar je zanjo zmanjkalo financ. Tudi sam sem deloval prostovoljno, vendar, žal, v teh časih tega ne moreš početi. Razumem, da je težko, vendar moram vseeno živeti."
S trebuhom za kruhom v Kranjsko Goro
Z otroki so med drugim trenirali tudi v Planici, kjer so lahko videli čarobnost nordijskega centra. Zanimivo pa je, da je sam nekoč skakal na napravi na Koroškem: "Ko sem bil mlad, sem tudi tu nastopal. Okoli leta 1997 pa je na tem območju vse skupaj ugasnilo. Zdaj so spet zagnali kolesja in se res trudijo. Vse pohvale otrokom, staršem in delavcem v klubu."
Žal v teh časih tempo narekujejo finance in mora posameznik, kot je izpostavil že Primož, dobiti finančno injekcijo za nemoteno življenje. Dom je vnovič našel v Kranjski Gori: "S trebuhom za kruhom sem šel. V Kranjskih Gori delam isto kot lani, pripravljam alpske smuči. Super mi je to delati. Veliko sem se glede priprave smuči naučil že lani. Vsak dan vem več. Nisem profesionalec, a napredujem."
"Seveda bi deloval v skokih, tam je moje srce"
A v pogovoru z njim je čutiti, da bi še vedno rad pokukal v svet, v katerem je že praktično vse življenje. V smučarske skoke. Ob vprašanju, ali bi deloval v njih, je sprva malce zavzdihnil in nato odgovoril: "Seveda bi. Tam je moje srce. A ne bi več deloval tako, da bi bil v tujini na letalih in kombijih. V Sloveniji bi delal. Dovolj je potovanj po tujini. Vsaj za nekaj časa. Bi pa vsekakor rad znanje predajal naprej."
Slovenski junaki iz Salt Lake Cityja – Damjan Fras, Primož Peterka, Robert Kranjec in Peter Žonta.
Na svoji športni poti se je med drugim lahko pohvalil tudi z bronasto ekipno medaljo na zimskih olimpijskih igrah. V Salt Lake Cityju pred 20 leti je skupaj s Petrom Žonto, Robertom Kranjcem in Damjanom Frasom poletel na zmagovalni oder. O tem, kako se jih spominja, je dejal: "Še vedno sveže. Po pravici povedano smo bili favoriti za medaljo, glede na to, da smo bili na posamični tekmi pred tem 11., 13., 15. in 22. Za individualno tekmo je bilo to sicer premalo. Le Robi je bil edini pravi kandidat za posamično medaljo, ampak takrat še ni bil zrel za posamezne tekme. Mlad je bil še. Za ekipno tekmo potrebuješ štiri skakalce, ki skačejo enakovredno in brez napak. Mi smo in zato smo se na koncu veselili bronaste medalje."
Slovenija ima lepe možnosti za medaljo v Pekingu
V karieri je želel skočiti tudi do posamične olimpijske medalje, vendar mu ni uspelo izpolniti tega cilja. Najbolj realno pričakovana je bila leta 1998 v Naganu. Takrat, ko je bil v vrhunski formi in je osvojil dva kristalna globusa ter novoletno turnejo. S petim in šestim mestom Japonske ni zapuščal zadovoljen: "Na olimpijskih igrah sem bil tako v vlogi športnika kot tudi trenerja. Večkrat je bilo tako. Če gledam svojo udejstvovanje kot športnik, je bilo veliko čustvenega naboja. Razen v Torinu, kjer sem bil sedma violina, je bilo povsod nekaj. Ali v plus ali v minus. Vendarle pa imam medaljo iz Salt Lake Cityja, zato lahko rečem, da sem nekaj dobil in bo vedno del mene."
Dobro pozna slovenske skakalke in izpostavlja, da jih ima več od njih možnost osvojiti medaljo na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu.
Glede na trenutno formo smučarskih skakalk in skakalcev bi lahko bila realna medalja tudi na bližajočih se zimskih olimpijskih igrah v Pekingu. Železij v ognju je dovolj, kar poudarja tudi Peterka. "Skokov sicer ne spremljam tako podrobno, ker nenehno delam, a nato preberem in slišim. Fantje se izboljšujejo, rastejo. V Zakopanah so suvereno zmagali. Vse boljši so, kar je dobra napoved. Dekleta dobro poznam, saj sem z njimi delal v reprezentanci. Vem, česa so sposobne, in menim, da imajo lepo priložnost za medaljo. Več deklet jo ima, ker tako dobro skačejo," se je proti Pekingu še obrnil eden največjih slovenskih skakalcev vseh časov.
18