Petek, 21. 1. 2022, 3.42
2 leti, 10 mesecev
Slovenski kandidati in kandidatke za medalje
Zgodovinska priložnost, Slovenija bo na trnih
Vsi športniki poudarjajo, da na zimskih olimpijskih igrah štejejo le odličja. Za slovenske športnice in športnike se bo kmalu pokazala nova priložnost. V Pekingu bodo namreč igre pod petimi krogi in Slovenija bi se lahko veselila novega odličja tudi na Kitajskem. Želez v ognju je kar nekaj.
Do letošnjih zimskih olimpijskih iger v Pekingu, ki bodo od 4. do 20. februarja, so slovenski zimski športniki in športnice osvojili 21 medalj, na prihajajočih igrah pa ima naša majhna država kar nekaj možnosti, da to številko nadgradi.
Z največjo bero odličij so se naši športniki pred osmimi leti vrnili iz Sočija, kjer se je Slovenija lahko pohvalila s kar osmimi medaljami. Če bi se kaj podobnega ponovilo v Pekingu, bi bilo sanjsko.
Skakalke so redne gostje zmagovalnega odra
Slovenija ima kar nekaj kandidatov in kandidatk za morebiten skok na zmagovalni oder ter posledično v zgodovino. Ob pogledu na dosežke v tej sezoni bi morali imeti največ možnosti v ženskih skokih. Kar devetkrat so slovenska dekleta v svetovnem pokalu skočila na zmagovalni oder. Svetovna prvakinja iz Oberstdorfa Ema Klinec je zmagala v Nižnem Tagilu, kjer je bila tudi druga, tretja je bila na Ljubnem. V pravo formo je prišla lanska junakinja in lastnica velikega kristalnega globusa Nika Križnar, ki je zmago vpisala na domačem prizorišču na Ljubnem. Najvišje uvrščena je na tretjem mestu Urša Bogataj, ki se lahko pohvali s petimi uvrstitvami na stopničke v tej zimi.
Ema Klinec je lani v Oberstdorfu postala svetovna prvaklinja.
Na žalost bodo imela dekleta le eno posamično preizkušnjo na srednji skakalnici, tako da bo veliko odvisno od dnevne forme. Na prvenstvu v Oberstdorfu so nastopila tako na manjši kot na večji napravi, poleg tega so imela še ekipno tekmo. V Pekingu bo na sporedu še preizkušnja mešanih ekip, sestavljenih iz po dveh fantov in dveh deklet, kar pomeni, da bosta imeli dve Slovenki s predstavnikoma moškega spola možnost za novo odličje.
Potencial tudi pri skakalcih
Tudi slovenski orli so se v tej sezoni že izkazali. Nazadnje v Zakopanah s suvereno zmago na ekipni tekmi, ki jo bomo videli tudi v Pekingu. Na posamičnih preizkušnjah so na veliki oder za zmagovalce sicer stopili trije člani slovenske ekipe. Anže Lanišek je zmagal in bil drugi v Ruki, pretekli konec tedna še tretji v Zakopanah. V skupnem seštevku je odličen šesti. Timi Zajc je bil tretji v Engelbergu, Lovro Kos tretji na novoletni turneji v Garmisch-Partenkirchnu, Cene Prevc se je v tej zimi že večkrat sukal okoli stopničk, dodobra pa je raven skakanja v Zakopanah dvignil najstarejši od bratov Prevc. Peter Prevc je edini izmed peterice, ki ve, kako je osvajati medalje na zimskih olimpijskih igrah. Leta 2014 je bil del šampionske delegacije v Sočiju, kjer se je razveselil srebrne in bronaste medalje.
Veliko razočaranje bi bilo, če slovenska skakalna flota – tako ženska kakor moška – iz Pekinga ne bi prinesla kakšne od žlahtnih kovin.
Svetilo bi se lahko tudi v smučarskih tekih
Naslednjo medaljo lahko iščemo v smučarskih tekih. Pravzaprav dve. Anamarija Lampič bo odličje lovila v šprintu prostega sloga. V tej sezoni je bila v tej disciplini trikrat tretja, kar je dober obet. Trdne temelje za osvajanje medalj je začela postavljati pred tremi leti na nordijskem svetovnem prvenstvu v Seefeldu, kjer se je skupaj s Katjo Višnar veselila ekipnega srebra. Dve leti pozneje je bila v Oberstdorfu na posamični preizkušnji šprinta v klasiki odlična bronasta, s kolegico Evo Urevc pa nato na ekipni šprinterski tekmi znova bronasta.
Bo Anamarija Lampič razveselila v Pekingu?
V Pekingu bo prav tako ekipna preizkušnja, slovenski navijači pa upajo, da okužba s koronavirusom Evi ne bo vzela preveč energije in bosta tekačici za zmagovalni oder konkurenčni tudi na Kitajskem.
Zimzeleni Žan Košir in Tim Mastnak naslednja v vrsti
Aduta imamo prav tako v deskanju na snegu. Žan Košir je že dvakrat pokazal, da se zna spoprijeti z olimpijskim izzivom. V Sočiju je prideskal do dveh odličij. Razveselil se je srebra v paralelnem slalomu in brona v paralelnem veleslalomu. Pred štirimi leti je bil še enkrat bronast v isti disciplini. Čeprav v tej sezoni ni bil blizu zmagovalnega odra, lahko od njega napad nanj pričakujemo v Pekingu.
Žan Košir se je odličja veselil tudi na zadnjih igrah. Skupaj ima z zimskih olimpijskih iger že tri.
Drugi adut je svetovni podprvak iz leta 2019 Tim Mastnak, ki na največjem odru še ni dobil zadoščenja. Morda mu uspe prav na Kitajskem. V sezoni je že stal na stopničkah, ko je bil drugi v Simonhöheju.
Medalje na svetovnih prvenstvih je v preteklosti osvajal tudi Rok Marguč, ki bo naš tretji predstavnik v paralelnem veleslalomu, a je imel v zadnjem času veliko težav in moral pomoč poiskati celo v slovenjgraški bolnišnici. "V športu je vsak dan, ki ga izgubimo zaradi poškodbe, vreden teden dni treninga. Iskreno hvala za podporo," je v začetku tedna sporočil Marguč, ki je bil leta 2013 zlat v paralelnem slalomu, medtem ko je v paralelnem veleslalomu, ki je disciplina na ZOI, osvojil srebro pred natanko 11 leti v La Molini.
Ali Jakov Fak prave naboje skriva za Peking?
Preden pokukamo v alpsko smučanje, najbolj razširjen zimski šport, odprimo vrata biatlonskega sveta. Pravzaprav lahko z vidika mogočih kandidatov za medaljo s prstom pokažem le na enega moža. To je Jakov Fak. V tej sezoni je imel veliko težav, dvig forme pa nakazal pretekli konec tedna v Ruhpoldingu, kjer je na zasledovalni tekmi z 39. napredoval na osmo mesto.
Ali ima Jakov Fak skritega aduta v rokavu tudi tokrat?
Zanj je značilno, da se zna zbrati za največje tekme, kar dokazuje zbirka medalj v njegovi vitrini. V tej ima tudi dve z zimskih olimpijskih iger. Prvo je osvojil pod hrvaško zastavo leta 2010 v Vancouvru, kjer je bil bronast, drugo pa pod slovensko trobojnico v Pjongčangu, kjer je bil na 20-kilometrski preizkušnji drugi in si okoli vratu nadel srebrno odličje.
Ali se lahko smučarkam izide prav v Pekingu?
Pokukajmo torej še v karavano alpskega smučanja. Ob pogledu na imena bi marsikateri Slovenec s prstom pokazal na Ilko Štuhec, ki se lahko pohvali z dvema zlatima odličjema v smuku na svetovnih prvenstvih 2017 in 2019. Ob vseh poškodbah, ki so jo doletele, imata ta dva naslova še toliko večjo težo. Na zimskih olimpijskih igrah se še ni proslavila. Na OI v Sočiju leta 2014 še ni bila kandidatka za najvišje podvige, na naslednjih v Pjongčangu pa ji je pot prekrižala poškodba križne kolenske vezi, zaradi česa ni mogla nastopiti na velikem odru.
Ilka Štuhec medalje z ZOI še nima.
V tej sezoni še ni stala na zmagovalnem odru. Najbližje mu je bila na smuku v Val d'Iserju. In v tej disciplini bo imela tudi na OI največ možnosti za odmevnejši rezultat.
Od predstavnic nežnejšega spola je v tej sezoni do stopničk prismučala Andreja Slokar na paralelni tekmi v Lech/Zürsu, kjer je bila najboljša med vsemi. V Leviju je bila v slalomu še četrta, kar jo lahko navdaja z optimizmom. Ana Bucik je najboljšo uvrstitev prav tako dosegla v slalomu. Na domačem terenu v Kranjski Gori je bila peta in še sedma v Leviju.
Meta Hrovat bo slovenska adutinja v veleslalomu. Na trenutke kaže vrhunske vožnje, a je bila do zdaj največja težava v tem, da ni prišla do konca proge. Morda pa se ji idealni vožnji poklopita na olimpijskih igrah in bo prišla do zadoščenja. Njena najboljša uvrstitev v veleslalomu je šesto mesto na uvodu v Söldnu, tri mesta nižje pa je bila v "domači dnevni sobi", v Kranjski Gori.
Bi lahko Kranjec prvič prismučal do medalje na največjem dogodku, ki se mu je pred štirimi leti izmuznila?
Pri fantih je v isti disciplini osrednji adut Žan Kranjec. V Söldnu je bil odličen tretji, nato pa ni sestavil voženj, kakršnih si želi. Na medaljo na večjem tekmovanju, vsaj kar zadeva člansko konkurenco, še čaka. V Pjongčangu je bil pred štirimi leti osmoljenec na četrtem mestu. Za vsega 42 stotink sekunde mu je zmanjkalo, da bi se zapisal v zgodovino.
Dobro formo je ob pravem času pokazal predstavnik hitrih disciplin Martin Čater. Na sloviti strmini v Wengnu je bil na smuku šesti in deseti, dvakrat pa se je v tej sezoni z enajstim mestom izkazal še Boštjan Kline.
Škoda, da ni deklet v nordijski kombinaciji. Skakalke bi lahko razbremenile preostale športnike in športnice.
Predstavnika imamo tudi v nordijski kombinaciji, a od Vida Vrhovnika ne moremo pričakovati boja za medaljo. Škoda je, da prostora na igrah še nimajo predstavnice nežnejšega spola, saj je Ema Volavšek v tej sezoni že pokazala potencial in se zavihtela na zmagovalni oder. Za vselej ji bo v spominu ostal 17. december 2021, ko je v Ramsauu pritekla do drugega mesta.
Boji za odličja na zimskih olimpijskih igrah se bodo začeli 4. februarja, ko bo tudi uradno odprtje iger. Že naslednji dan bo Slovenija na trnih in stiskala pesti za slovenske skakalke, ki bi lahko dale veter v jadra tudi preostalim športnikom in jih z osvojenim odličjem razbremenile pritiska medalje. Zgodovinska priložnost, da se zapišejo med nesmrtne, je torej tik pred vrati.
2