Petek, 8. 3. 2019, 12.09
5 let, 9 mesecev
INTERVJU: ŽAN KRANJEC
Žan Kranjec z "dovoljenjem" za stopničke
Rezultati, tekmeci in trener so mu dali "dovoljenje" za naskok na zmagovalni oder. "Želim na stopničke, a hkrati vem, da mi lahko tudi vrhunska predstava prinese četrto, peto ali šesto mesto," pred sobotnim veleslalomom 58. pokala Vitranc odgovarja domači adut z reklamnih kranjskogorskih plakatov Žan Kranjec.
Na zadnjih desetih veleslalomih najvišje tekmovalne ravni se 26-letni Žan Kranjec le enkrat ni zavihtel med najboljšo deseterico. Proti vrhu je pogledoval enkrat s četrtega in kar petkrat s petega mesta. Pred enajstimi tedni je v Saalbachu premagal vse. To ga ob nespornem dejstvu, da je sposoben ob pravi brezkompromisni tekmovalni odločnosti, ki, roko na srce, ni samoumevna, v navezovanje zavojev vključiti dovršeno tehniko in unovčiti fizično moč, pred domačo tekmo svetovnega pokala uvršča v najožji krog favoritov. S takšno upravičenostjo je tako visoko med domačimi veleslalomskimi aduti nazadnje lahko meril Jure Košir. Pred skoraj četrt stoletja.
Bi pred sezono podpisali scenarij, po katerem bi v Kranjsko Goro pripotovali kot prvokategornik z globokimi koreninami, zmagovalec tekme svetovnega pokala in četrti na lestvici WCSL?
Z dosedanjim delom sezone moram biti zadovoljen. Izstopa seveda prva zmaga, o kateri sem dolgo sanjal. A tudi če jo pri ocenjevanju odmislim, lahko z zadovoljstvom zaključim, da sem bil na večini tekem med najboljšimi. To me tudi pred domačo tekmo navdaja z optimizmom. Zavedam pa se, da sem lahko še boljši. Po tej plati moram biti samokritičen in si priznati, da prav vse izvedbe niso bile popolne. To je tisto, kar me loči od vodilne veleslalomske trojice. Tekem, na katerih ne pokažem vsega, kar znam, je sicer vse manj. Osrednji cilj pa je, da bi ta odstotek še zmanjšal. V soboto bom torej poskušal vsak zavoj odpeljati po svojih najboljših močeh. Kaj to pomeni na rezultatski ravni, bomo videli. Ne skrivam želje po koraku naprej. Toda prva naloga ostaja prava izvedba.
Osvetlili ste visoko kakovostno raven moškega veleslaloma, pri katerem le optimalni napadi s približki popolnih zavojev prinašajo stopničke.
Res je. Z nekaj nepopolnimi zavoji izgubiš ravno toliko časa, da ga je težko ali nemogoče nadoknaditi. Meni se to dogaja predvsem v prvih vožnjah. Prvi odseki po štartu še niso pravi. V napadih mi nato vedno nekaj zmanjka, da bi se vmešal v boj za sam vrh. Zato bo, če se znova osredotočim na sobotni veleslalom, tokrat ključna misel, da že takoj po štartu prestavim v najvišjo prestavo. Na zadnji tekmi v Banskem se je videlo, da je pet do šest fantov malce pred ostalimi. Del te skupine sem tudi sam. Vseeno pa je za boj za zmago ali stopničke treba storiti še več.
Kaj bi vas zadovoljilo? Kaj razočaralo?
Izognil bi se napovedim. Pokazati želim, kar znam. Želim storiti korak naprej in se povzpeti na stopničke. Zavedam pa se, da sem lahko tudi z vrhunsko predstavo četrti ali šesti. To seveda niso slabi rezultati. Tudi ob zadnjih petih mestih nisem bil razočaran. To je vrhunski rezultat. Toda peti sem bil že velikokrat, zato želim korak naprej.
Na SP v Aereju je bil peti. "Petih mest imam že kar nekaj. Doma želim korak naprej."
Letošnji pokal Vitranc bo za vas nekoliko drugačen tudi zaradi dejstva, da visoko ne boste merili le v veleslalomu, temveč tudi v slalomu.
Pristop ostaja podoben. Zdaj sem povsem osredotočen na veleslalom. Slalom? Ne glede na to, kaj se bo zgodilo v moji paradni disciplini, bom moral poiskati slalomski fokus. Štartna številka, žal, še vedno ne bo takšna, da bi mi dovoljevala povsem konkurenčen napad že v prvi vožnji. Vseeno pa bo izhodišče boljše kot na začetku sezone. Upam na dobre razmere. Osnovni cilj bo uvrstitev v finale, nato pa poskus preboja.
Večkrat ste dejali, da bi tuje stopničke nemudoma zamenjali za uspeh v Kranjski Gori. Ali so posledično tudi razočaranja ob neuspehih toliko večja? Se vam zdi, da smučar ob domačem spodrsljaju pred številnimi znanci in več novinarji hitreje povesi glavo kot nekje v tujini?
Domače tekme so vedno specifične. Trdim, da so prednost. Res pa je, da je pozornost večja. V tujini se ob spodrsljajih laže umaknem kot v Kranjski Gori. Kako bi bilo tokrat? Prav gotovo bi bil razočaran, če mi ne bi uspelo prikazati tistega, kar znam. Verjetno res bolj kot na kakšni od predhodnih tekem. A po drugi strani je bila sezona dobra, kranjskogorska tekma pa ni zadnja. Bi pa poudaril, da skupaj s Hadalinom ob koncu tega tedna gledalcem iskreno privoščiva, da bi se z nama veselili dobrega rezultata.
Gledalce ob prihodu v Kranjsko Goro "pozdravijo" številni reklamni panoji z vašo podobo. Ste ob tem povsem ravnodušni?
Tega sem se že malce navadil. Tudi na bencinski črpalki se večkrat vidim. Vem, da tega ne bi bilo, če bi bil slab, zato sem lahko zadovoljen. Vseeno pa pretirano izrazitih čustev ob tem ne doživljam.
Kranjska Gora, 5. 3. 2011: prvi nastop Žana Kranjca v svetovnem pokalu.
Na splošno se zdi, da okolica ne vpliva na vašo pripravo tako izrazito kot na marsikaterega tekmeca. Se strinjate, da bolj kot teža tekme in število oči, uprtih v vas, na izvedbo vplivata konfiguracija terena in podlaga?
Ni skrivnost, da imam najraje ledene proge. Vseeno pa je tudi število terenov in podlag, na katerih ne bi znal pokazati vsega, kar znam, znatno manjše.
Drži. Na svetovnem prvenstvu ste dokazali, da se dobro znajdete tudi na dodobra posoljenih progah, kar še nedolgo nazaj ni bila vaša odlika. Pomemben podatek, predvsem zaradi dejstva, da bo tudi podkorenska strmina pripravljena z vodo in soljo?
Res je. Ob tem razmišljanju pa se vedno vračam k sklepu, da je ključno vprašanje, ali sem pred štartom sposoben izpeljati dve maksimalni vožnji. Gre za vprašanje psihe. To je moj največji izziv.
Vaša kakovostna telesna pripravljenost ni sporna. Kaj pa vam pove pogled v oči tekmecev? Bi dejali, da komu že zmanjkuje moči?
Težko bi odgovoril na to vprašanje. Veliko večino tekmecev namreč srečujem na tekmah. Tam sem osredotočen nase. Ostali delujejo sveže. To se vidi tudi pri rezultatski primerjavi tekem z začetka in konca sezone. Pri vrhu so ista imena. Navsezadnje gre za izkušene mojstre, ki so tudi na psihološki ravni najmočnejši. Na račun tega laže zdržijo napore dolge sezone. Poleg tega ob boju za stopničke čutiš drugačen zagon. To je neka dodatna energija, ki je v boju za točke v zaključkih sezon pogosto ni. Zase lahko rečem, da sem motiviran in dovolj močan. Verjamem, da bo tako tudi na zadnjih dveh tekmah.
V sezoni 2018/19 je Kranjec vidno napredoval tudi v slalomu.
Pogosto poudarjamo pomembnost tandema Kranjec-Hadalin. Kako je na vas vplivala Štefanova kolajna v Aareju?
Štefanovi rezultati niso naključni. Trdo dela, zato si je zadnje uspehe nedvomno zaslužil. To je tudi plod dobrega dela ekipe. Po eni strani mu privoščim kot sotekmovalcu, s katerim preživim zajeten del leta. Po drugi strani pa takšni uspehi spodbudno vplivajo tudi name. Verjamem, da je bila slika podobna ob mojih uspehih. Všeč mi je, da nisem več osamljeni jezdec. Tvoriva dobro ekipo. Pozitivno vplivava drug na drugega. Pri tem ni zanemarljivo dejstvo, da oba tekmujeva na Rossignolovih smučeh. No, Štefan zna poskrbeti tudi za dobro voljo. Navsezadnje se je tudi zaradi tega vzdušja laže prebiti skozi sezono.
Se še spominjate vaše prve kranjskogorske tekme, od katere je ta teden minilo osem let?
Zdaj sem že kar nekaj let tekmovalec na pokalu Vitranc. Srečeval sem se z različnimi razmerami in tudi izhodišči. Začetki so povezani predvsem z visokimi štartnimi številkami in nižjimi pričakovanji. Zdaj je seveda drugače.
Program pokala Vitranc in slovenska zasedba
Sobota, 9. marec (Žan Kranjec, Štefan Hadalin, Borut Božič)9.30 veleslalom - 1. vožnja
12.30 veleslalom - 2. vožnja
Nedelja, 10. marec (Žan Kranjec, Štefan Hadalin, Borut Božič, Aljaž Dvornik, Jakob Špik, Tijan Marovt)
9.30 slalom - 1. vožnja
12.30 slalom - 2. vožnja