Četrtek, 20. 12. 2018, 4.00
5 let, 10 mesecev
INTERVJU: GREGA KOŠTOMAJ, TRENER ILKE ŠTUHEC
Vsak dan Zdravljica pač ne more zveneti
Grega Koštomaj, trener v taboru Ilke Štuhec, o sanjskem razpletu v Val Gardeni, odkritih solzah, ločevanju zrnja od plev, tekmovalnem slovesu od leta 2018, svarilu pred naslednjimi preizkušnjami …
V pretekli sezoni je Grega Koštomaj nekajkrat priskočil na pomoč slovenski moški ekipi. Njegova tekmovalka, Ilka Štuhec, je bila poškodovana. Zdaj se znova počuti kot riba v vodi. Na svojem pravem delovnem mestu, torej kot trener v štabu svetovne prvakinje v smuku. Potrpežljivi glas te ekipe je po prvih štirih tekmah videl veliko pozitivnih zametkov, v Val Gardeni pa dočakal tudi šampionski preskok, ki se zrcali v dveh zmagah. A ob tem svari pred zavajajočim občutkom samoumevnosti in opozarja, da Zdravljice na prav vsaki Ilkini tekmi pač ne gre pričakovati ...
Že po prvem uradnem treningu smuka v Val Gardeni ste zadovoljno pokimali. Ste slutili scenarij, ki je sledil?
V takšnem obsegu zanesljivo ne. Nisem pa skrival, da me je preveval dober občutek. Ilka je namreč na prvem treningu nastopila s štartno številko ena, torej brez pravih informacij na povsem novi progi s kopico neznank, pa je bila med najhitrejšimi. Celo druga. Verjamem, da ji je tista vožnja dala tako samozavest kot sproščenost. Ob nadaljnjem spoznavanju s progo je že lahko iskala priložnosti za še večjo hitrost. Vse skupaj je lepo stopnjevala do obeh tekem, na katerih je potrdila, da dobri občutki niso bili zavajajoči.
Ilka Štuhec z nepogrešljivim členom ekipe - trenerjem Koštomajem.
Ko se celotna karavana znajde na zanje povsem neznani progi, do izraza pridejo smučarska inteligenca, občutek za "branje" terena, osredotočenost in predvidevanje. Je Ilka dokazala, da je na teh ravneh korak pred konkurenco?
Strinjam se z vašo oceno. Na novi progi se loči zrnje od plev. A za tisti ključni preboj bi vendarle označil tekmovalkino samozavest, neko prepričanje, da je sposobna izpeljati začrtano. Njena vrhunskost ni bila sporna. V sebi jo je imela tudi v Lake Louisu in St. Moritzu, pa je manjkal tisti kanček samozavesti. Zdaj je našla pravo ravnovesje in z ustrezno zbranostjo in sproščenostjo ter iz sebe priklicala najboljše, torej tisto, kar jo ločuje od drugih. Tisto, kar jo dviguje nad povprečje. Bila je dobra, samozavestna in sproščena.
Zmage njej in spremljevalcem niso tuje. A verjetno so bila čustva tokrat nekoliko bolj izrazita …
To velja predvsem za torkovo tekmo. Priznam, ob poslušanju Zdravljice so tudi mene prevzela čustva. Tudi kakšne solze ne bom tajil. Solze sreče in ponosa, saj sem pomislil na to, koliko je tekmovalka v zadnjem letu in pol pretrpela. Na tej poti vračanja je bilo veliko preprek. Ilko poznam in vem, da se ni želela le vrniti. Želela se je znova postaviti na zmagovito smučino. Zato imate prav, ko govorite o bolj izrazitih čustvih. A hitro je bilo treba obrniti novo stran in se pripraviti na sredin superveleslalom. V njem je z nepopolno vožnjo še enkrat potrdila moje prepričanje o tem, da v smučanju glava predstavlja vsaj 50 odstotkov uspeha. V Ilkinem primeru je bila tokrat glava na pravem mestu. Ona je pač šampionka.
Najboljša aktivna slovenska smučarka si je v Val Gardeni dala duška: na progi in v cilju.
Ste pri omenjeni pripravi na drugo tekmo črpali tudi iz izkušenj in sezone 2016/17?
Nedvomno je velika prednost, da se je v omenjeni sezoni že spoprijela s podobnimi situacijami. Zato me njena profesionalnost ni niti malo presenetila. Jasno, bila je vesela, a prav nič evforična. Kot trenerju se mi niti ni bilo treba kaj prida ukvarjati z njenimi mislimi. Vedela je, kaj jo čaka. Bila je stoodstotno osredotočena na drugo tekmo.
Zmagi navdušujeta. Podobno pa verjetno velja tudi za pozitivne povratne informacije glede vključenosti novega serviserja in vrhunskosti Stöcklijevih smuči.
Tudi druga dekleta na Stöcklijevih smučeh so razvijala lepo hitrost. Oprema nas res ne skrbi. Ko se tega zaveš, je vsem v ekipi mnogo lažje. Tudi ali pa kar predvsem smučarki. Zakaj? Prepričana je lahko, da je vse v njenih rokah in nogah. Ob smučarki njenega kova in kakovostni izvedbi rezultat ne more izostati.
V taboru Ilke Štuhec od leta 2015.
Kako trenutek Val Gardene prenesti na druga prizorišča?
Do zdaj smo imeli dobre podatke na treningih, na tekmah so bile izvedbe manj stabilne. Tu je prišlo do zasuka. To sta bili dve tekmi na enem terenu, ki je bil za vse nov. To poglavje je zdaj zaprto. Ilka pa gre lahko naprej z mirno glavo, predvsem pa samozavestno. Na podlagi tega bi bila lahko na naslednjih tekmah še bolj drzna. Osebno se veselil novih terenov. No, vsi skupaj moramo biti pripravljeni na to, da vsak dan pač ne more zmagati.
Veliko govorite o Ilkini glavi. Menite, da si je ob vrnitvi naložila na ramena pretežko breme? Jo je prevelika želja ohromila?
Ne vem, ali je prevelika želja povsem ustrezna ocena. Bolj se nagibam k tezi, da ni našla prave sproščenosti. A to je logično in pričakovano. Sproščenost pride s štarti in dobrimi rezultati. Za Ilko pa je bil dolg tekmovalni premor. To se je poznalo. Zdaj je štartna procedura že drugačna. Rezultat ste videli sami.
Kako naprej?
Najprej krajši počitek. Sledi predbožični veleslalomski trening. V nadaljevanju si želimo še krajši sklop kondicijskih priprav, nato pa po 3. januarju vrnitev na sneg in pripravo na St. Anton. To je eden redkih trenutkov v sezoni, ko se lahko malce umirimo in pripravimo na nadaljevanje.
Ilka se torej v "beli cirkus" vrača po novem letu. V Courchevel in na Semmering ne boste potovali. Odgovor na divji ritem svetovnega pokala?
Koledar tekem je samomorilski. Odgovorne opozarjajo na to vse bolj številni tabori. Dovolj pove tudi umik Mikaele Shiffrin. Takšen ritem je skorajda nemogoče zdržati. V našem taboru smo sicer že pred sezono napovedovali, da bomo zanesljivo nastopali le v hitrih disciplinah, o udeležbi na preostalih tekmah pa se bomo odločali sproti. Zdaj smo dobili dobro popotnico za treninge. Zavedamo se tudi zahtevnosti januarskega ritma, ki se bo nato podaljšal v februar s svetovnim prvenstvom v Aareju.
Ilka Štuhec v letu 2018 ne bo več nastopala.
Za konec … Ste spremljali tudi zmagoviti nastop Žana Kranjca?
Da, ravno sem izstopil iz kabinske žičnice in videl televizijski zaslon v tamkajšnji restavraciji. Seveda sem odložil smuči, vstopil in si ogledal najboljše. Naletel sem na skupino Slovencev in z njimi glasno pozdravil zmago Žana Kranjca.
Se je vaša trenerska pot kdaj križala z njegovo tekmovalno?
Da, v otroški reprezentanci. Smo se pa nato nekajkrat srečali tudi na terenu.
1