Urša Bogataj
Sobota, 15. 2. 2025, 10.42
18 minut
Uradni konec kariere dvakratne olimpijske prvakinje
"Slovo" Urše Križnar, ki se je večkrat vprašala, ali ji ni usojeno, a je z vztrajnostjo uspela
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,56
Urša Križnar tudi uradno končuje kariero.
"Družina, ki me je vedno podpirala in mi stala ob strani, klubski trener Jaroslav Sakala in drugi trenerji, Zoran Zupančič, pa delo s psihologom, s katerim sem se zelo ujela. Kar sem potrebovala, sem od teh ljudi dobila. Ko sem sama razumela, kaj mi želijo povedati in kaj moram narediti, so se vsi deli sestavljanke sestavili," se je najpomembnejših členov, ki so ji pomagali na uspešni športni poti, spomnila Urša Križnar. Ta je na skakalnici na Ljubnem ob Savinji pred dobrima dvema letoma na svoji zadnji tekmi grdo padla, danes pa tam uradno končala kariero. Nekdanji selektor, s katerim kot trenerka sodeluje v drugi karieri, meni, da bi njeno športno zgodbo lahko upodobili v dokumentarnem filmu.
Dobri dve leti zatem, ko je na domači tekmi na Ljubnem grdo padla in si znova poškodovala koleno, je Urša Križnar (dekliško Bogataj) na domačem prizorišču še uradno potegnila črto pod kariero.
"Bila je zanimiva, vmes zelo težka, na koncu pa zelo lepa. Mislim, da sem pravi trenutek končala vse skupaj, na taki ravni, da sem zaključila vesela, kar zadeva rezultate in vse drugo," je 29-letnica dejala novinarjem ob skakalnici in dodala, da bi ji bilo dovolj slovo na novinarski konferenci, a da je poslušala ljudi, ki so ji svetovali, naj na Ljubnem še enkrat pomaha navijačem.
Podpora družine, trenerjev, psihologa
Na športni poti ji pogosto ni bilo lahko – zaznamovale so jo poškodbe, da je prišla do uspehov, pa je morala tudi osebnostno zrasti. Spomnila se je glavnih akterjev, ki so ji pomagali, da je kljub vsem izzivom vztrajala: "Zagotovo vsi, ki so mi stali ob strani. Tukaj je družina, ki ni nikoli polagala nobenega pritiska name, že od majhnega so mi dali vedeti, da če me veseli, naj vztrajam, če pa me ne bo veselilo, lahko kadarkoli končam. Vedno so me spodbujali in podpirali. Na koncu se je uskladilo veliko stvari. Ujela sem se tudi s psihologom, ki sem ga s časom razumela, kaj mi hoče povedati. Potem je bil tukaj klubski trener Jaroslav Sakala, pa tudi klubski trenerji, ki so zdaj na položaju in so mi pri rehabilitaciji zelo pomagali. Kar sem potrebovala, sem od teh ljudi res dobila. Tudi pri Zoranu (Zupančiču, op. a.). Razumela sem, kaj mi želi povedati. Ko sem razumela, kaj moram narediti, so se okoliščine 'sestavile'."
"Vprašala sem se, ali je res nad mano nekaj, da mi ni usojeno, a vedno sem imela v sebi občutek, da nekaj imam, zato sem vztrajala."
Vztrajnost jo je pripeljala na olimpijski vrh
"Poškodbe so bile kar velika preizkušnja. Ravno sem prišla v formo, skočila na stopničke, potem pa sem na slovenski tekmi v Planici padla in se poškodovala. Vprašala sem se, ali je res nad mano nekaj, da mi ni usojeno, a vedno sem imela v sebi občutek, da nekaj imam, zato sem vztrajala."
Z vztrajnostjo je na olimpijskih igrah v Pekingu 2022 prišla do največjega uspeha, veselila se je posamičnega naslova olimpijske prvakinje, zlato pa osvojila še na mešani ekipni tekmi. "Zagotovo so najlepši spomini na Peking, je pa še veliko drugih lepih spominov, na kakšne ekipne uspehe, na to, da smo s prijateljicami nekaj osvojile, da smo se imele res lepo."
O tekmah na Ljubnem
"To je za vse nas najljubša tekma, ne glede na to, ali ti skakalnica ustreza ali ne, ker je pač posebna. Vzdušje je izjemno. Ne glede na to, ali skačeš dobro ali ne, navijači pridejo, te podpirajo, kar te energetsko še dvigne."
Uživa v trenerstvu
Takole je danes opravljala trenersko delo.
Po padcu na Ljubnem je spomladi 2023 sporočila, da bo postala mama in da prekinja kariero. Že takrat je bilo slutiti, da je najverjetneje že odkljukala zadnjo tekmo na skakalnici. S partnerjem Sandijem Križnarjem se je poleti 2023 razveselila prvorejenca Tima, pozneje pa zakorakala v drugo kariero. V Državnem panožnem nordijskem centru v Kranju znanje prenaša na mlade upe in pri tem uživa.
"Meni je ta služba, to delo všeč, ker me veseli, je pa tako, da potrebujem izkušnje, tudi drugi trenerji so mi rekli, da se človek vse življenje uči. Tehnika vseskozi malo napreduje, tako da samo upam, da bom kot trenerka znala dati tisto, kar lahko dam." Na prvo tekmo na Ljubno se je uspešno kvalificirala tudi njena varovanka Mia Ingolič: "Zelo sem vesela, sicer ne bom rekla, da je v kvalifikacijah odskakala najbolje, a to so mlade, neizkušene skakalke, od katerih še ne smemo preveč pričakovati. Polet tega so tu še uradni postopki kontrole, ki so še mene osupnili. Te procedure so za takega mladega človeka šok. Toliko novih informacij dobiš, da se hitro lahko zgodi, da se človek začne ukvarjati samo s temi stvarmi, potem se pa na vrhu pozabi zbrati."
"Uršina športna zgodba je zares zanimiva, a tudi zelo lepa, morda celo za film."
Zupančič: Zgodba za dokumentarni film
Ob skakalnici dogajanje spremlja tudi nekdanji selektor ženske reprezentance Zoran Zupančič, ki z "upokojenko" sodeluje tudi v drugi karieri, saj znanje skupaj predajata v DPNC.
"Uršina športna zgodba je zares zanimiva, a tudi zelo lepa, morda celo za dokumentarni film. Že v klubskih časih, ko je bila še pionirka, je orala ledino. Pozneje, ko se je prebila v reprezentanco, je bila del prvih tekmovalk, ko so kot 14, 15 let stare skakale najprej v kontinentalnem, nato pa svetovnem pokalu. Sprva je bila vedno četrto ali peto kolo, saj je imela ob sebi kar nekaj močnih tekmovalk v tedaj močni slovenski reprezentanci. A je vztrajala in na koncu se je njena športna zgodba morda zaključila nekoliko presenetljivo. A dosegla je vrh, kar je nedvomno rezultat njenega dela. Vseskozi je vztrajala, mi pa smo zaupali vanjo, da je tega sposobna. Ko je šla prek sebe, je bila izredno močna in na koncu osvojila tudi dve olimpijski odličji," je kariero dvakratne olimpijske prvakinje orisal Zupančič.
