Darilo za garanje ob vračanju po poškodbi in poklon trdnosti v pravem trenutku

Sportal Urša Bogataj poskrbela za prve slovenske stopničke sezone

"Urša Bogataj je bila prvo ime ženskih smučarskih skokov na olimpijskih igrah v Pekingu. Na posamični tekmi ji je uspelo nekaj, kar ji dotlej v svetovnem pokalu še ni – zmagati na posamični tekmi. A na največjem odru je bila preprosto nepremagljiva. Druga po prvi seriji, s sijajnim drugim nastopom pa je skočila do zlate medalje. Dodala ji je še eno na mešani ekipni tekmi, z olimpijskih iger se je tako vrnila z dvema zlatima medaljama. Z ogromnim odmerkom samozavesti je potem tudi v svetovnem pokalu do konca sezone vpisala še tri posamične zmage, v skupnem seštevku sezone je bila na tretjem mestu. Nastop na olimpijskih igrah pa ostaja vrhunec sezone, darilo za garanje ob vračanju po poškodbi in poklon psihološki trdnosti, ki jo je pokazala na tekmovanju pod petimi krogi," se glasi obrazložitev nagrade za športnico leta DŠNS.

Za 27-letnico je izjemno leto 2022 – dve olimpijski zlati odličji, prva zmaga v svetovnem pokalu, tretje mesto v skupnem seštevku, zmaga v pokalu narodov ... Foto: Grega Valančič/Sportida

A kaj hitro bi se lahko zgodilo, da Urša Bogataj v torek ne bi večkrat stala na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma. Slaba tri leta namreč minevajo od njenega padca v Planici, ob katerem si je težje poškodovala koleno, morala na operativni poseg in dolgo rehabilitacijsko pot. Ob nesrečnem dogodku se je spogledovala tudi s koncem kariere, a naposled našla motivacijo in vztrajala. 

"Ob poškodbi so bile misli o koncu kariere zelo prisotne. Ravno sem začela nekako dobro skakati, da bi lahko počasi zmagala tudi na kakšni tekmi svetovnega pokala, pa sem se poškodovala. Vesela sem, da sem imela ob sebi take ljudi, ki so mi dali voljo, ki so zaupali vame in mi dopovedali, naj vztrajam, da mi lahko kljub poškodbi še vedno uspe. Zelo sem jim hvaležna," se je v torek zahtevne zime 2019 spominjala Bogatajeva.

Fotogalerija s prireditve Športnik leta 2022 (Grega Valančič/Sportida):

Fotogalerija

1 / 103

Vztrajnost se je obrestovala, po letu prisilnega tekmovalnega premora se je vrnila, iz sezone v sezono stopnjevala rezultatsko formo in rezultatski klimaks dosegla v lanski sezoni.

Ta je prinesla tekmovanje vseh tekmovanj, olimpijske igre v Pekingu, ki so zaradi pandemije covid-19 potekale pod zaostrenimi pogoji in skoraj brez prisotnosti gledalcev. Bogatajeva je na prizorišče odpotovala kot tretja skakalka zime in bila med favoritinjami za odličja na edini posamični tekmi skakalk. 

5. februarja se je pridružila Tini Maze in postala druga slovenska športnica z zlato olimpijsko kolajno v samostojni državi. Foto: Anže Malovrh/STA

Od rekorda olimpijske naprave do naslova prvakinje

Pisal se je 5. februar, ko so se v boj za olimpijska odličja na srednji napravi podala dekleta, med katerimi je zaradi pozitivnega testa na covid-19 manjkala vodilna v svetovnem pokalu Marita Kramer. Bogatajeva je v prvi seriji na skakalnici v Džangdžjakovu skočila rekordnih 108 metrov, a na drugem mestu za 3,1 točke zaostajala za vodilno Katharino Althaus, na tretjem mestu je bila Nika Križnar, na četrtem še ena Slovenka Ema Klinec.

V finalu je skakalki iz Briš pri Polhovem Gradcu znova uspel najdaljši skok (100 metrov), s katerim se je zavihtela na skakalni olimp. Srebro je osvojila Althausova, do brona pa je skočila Križnarjeva, ki je v točkovanju za športnico leta še drugič zapored zasedla 3. mesto. Slovenski uspeh na olimpijskih igrah sta s petim in devetim mestom dopolnili Klinčeva in Špela Rogelj.

"Ne dojemam še. Ne vem, kako je to mogoče. Zelo sem vesela, da je nama uspelo (z Niko Križnar, op. a.). Vedno sem si to želela. Tudi v Courchevelu, ko sva bili obe na veliki nagradi na stopničkah, sva jokali od sreče, ker sva dobri prijateljici, cimri, vedno se imava fino, ko sva v sobi. Ne vem, kako je mogoče, da nama je to uspelo, ampak enostavno nama je," je takrat dejala presrečna olimpijska prvakinja.

Prvič v zgodovini tekmovanja petih krogov se je zgodilo, da je bil več kot en slovenski športnik ali športnica na olimpijskem odru za zmagovalce na isti tekmi. Foto: Anže Malovrh/STA

Prvič v zgodovini tekmovanja petih krogov se je zgodilo, da je bil več kot en slovenski športnik ali športnica na olimpijskem odru za zmagovalce na isti tekmi. Bogatajeva je postala druga Slovenka ob Tini Maze z naslovom "zimske" olimpijske prvakinje.

Slovenski kvartet na tekmi zmešnjav pisal zgodovino

Dva dni pozneje so premierno organizirali mešano ekipno tekmo. Glavna trenerja Zoran Zupančič in Robert Hrgota sta v ogenj poslala Bogatajevo, Križnarjevo, Petra Prevca in Timija Zajca. Kvartet je veljal za enega glavnih favoritov za zlato odličje. Vlogo so upravičili in na tekmi zmešnjav, ki so jo zaznamovale številne diskvalifikacije, spisali zgodovino.

Slovenska ekipa je vodila od prve do zadnje skupine tekmovalcev in na koncu za kar 111,2 točke premagala Rusijo in za 156,9 točke Kanado, ki pred preizkušnjo ni razmišljala o odličju, a je do njega skočila po seriji diskvalifikacij. Te so doletele kar štiri skakalne velesile. V prvi seriji so bile diskvalificirane Japonka Sara Takanaši, Avstrijka Daniela Iraschko-Stolz in Nemka Katharina Althaus, v finalu pa še obe norveški predstavnici.

Slovenska ekipa leta 2022 v sestavi Nike Križnar, Timija Zajca, Urše Bogataj in Petra Prevca je v Pekingu spisala zgodovino in na premierni tekmi mešanih ekip zanesljivo osvojila zlato. Foto: Anže Malovrh/STA

Slovenski mešani olimpijski prvaki so tako prepričali novinarje in postali ekipa leta 2022. 

Po več kot desetletju v svetovnem pokalu dočakala premierno zmago pokala

Bogatajeva je po olimpijskih igrah navduševala v svetovnem pokalu. Na prvi posamični tekmi po Pekingu je dočakala tako želeno premierno zmago svetovnega pokala, v katerem tekmuje že od samega začetka – 3. decembra 2011.

Sedemindvajsetletnica je 26. februarja v Hinzenbachu vknjižila prvo posamično zmago svetovnega pokala, v katerem tekmuje že od samega začetka, decembra 2011. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Prizorišče srečnega imena je bil avstrijski Hinzenbach, kjer je za več kot 20 točk ob dvojni slovenski zmagi ugnala rojakinjo Niko Križnar. "Mislim, da sem res v dobri formi. Morda vsega tega nisem pričakovala. Zelo sem vesela. Želim še naprej uživati v tem, kar počnem. Upam na nadaljevanje dobrih skokov. Verjamem, da se bodo stvari zgodile, kot se morajo," je dejala po prvi zmagi.

Njene besede so se uresničile. Do konca zime je na šestih posamičnih tekmah še petkrat skočila na zmagovalni oder, za konec sezone je v Oberhofu zmagala na obeh posamičnih preizkušnjah. Prav posebna je bila zadnja tekma, ko se je v družbi Križnarjeve in Klinčeve podpisala pod trojno zmago. 

Z Emo Klinec in Niko Križnar je na zadnji tekmi lanske sezone poskrbela za trojno slovensko zmago. Slovenke so prvič v zgodovini zmagale tudi v pokalu narodov. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Bitko za kristalni globus končala na tretjem mestu

V skupnem seštevku svetovnega pokala je bila tretja, drugo mesto je pripadlo Križnarjevi. Kristalni globus, ki ima za Bogatajevo večjo težo kot posamična kolajna na prvenstvih, saj razkriva delo celotne sezone, je pripadel Kramerjevi.

Tako Bogatajeva kot Križnarjeva sta izdatno pripomogli k še enemu mejniku slovenskih ženskih skokov – zmagi v pokalu narodov.

V skupnem seštevku svetovnega pokala je bila tretja. Kristalni globus, ki ima po mnenju Bogatajeve večjo težo kot posamična kolajna, saj razkriva delo celotne sezone, je pripadel Kramerjevi. Foto: Sportida

Sedemindvajsetletna Bogatajeva, ki navkljub uspehom ostaja skromna, je lani dala vedeti, da prav dolgo ne bo več skakala. O tem, ali bo že po tej sezoni končala bogato kariero, študentka Fakultete za šport – opraviti mora še deset izpitov – še ne želi govoriti. Kot nikoli ni na glas rada govorila o ciljih. Verjamemo pa, da vseh še ni uresničila.