Nedelja, 13. 12. 2020, 22.10
3 leta, 4 mesece
INTERVJU - MARTIN ČATER
Savinjski krčmar, ki je senzacionalno popravil francoski smučarski račun
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,52
7
''V preteklost sem se pred štartom prevečkrat spraševal, kaj me čaka v cilju. Zdaj vem, da je bolje počakati tisti dve minuti in se osredotočiti na dirkanje,'' pravi 27-letni Savinjčan Martin Čater, ki je v nedeljo v Val d'Iseru res počakal. In dočakal. Svojo prvo zmago v karieri, po kateri je oblekel rdečo majico vodilnega smukača v svetovnem pokalu. Prav tisto, s katero se je že spogledoval Avstrijec Otmar Striedinger, kar pa je bil račun brez krčmarja.
Dobrih 40 let po wengenski zmagi Bojana Križaja ima slovensko alpsko smučanje z Martinom Čatrom, ki je presenetljivo dobil smukaško preizkušnjo v Val d'Iseru, že 22. zmagovalca tekem svetovnega pokala (skupno 85 zmag).In kdo pravzaprav je novi junak slovenskega smučanja? Član celjskega smučarskega kluba v ekipi za hitre discipline že vrsto let velja za spečega aduta. Nase je sicer sprva opozarjal v tehničnih disciplinah. Tudi v družbi Žana Kranjca. A ker pravega preboja ni bilo, finančne razmere pa so bile nezavidljive, je leta 2013 razmišljal o zgodnjem koncu kariere. Rešilno bilko je našel v preusmeritvi v hitre discipline in gradnjo mostu do kombinacije.
Leta 2014 je v Wengnu prišel do svoje prve smukaške točke. Do včeraj je zbral pet uvrstitev med najboljšo deseterico svetovnega pokala. A šesto mesto kot najboljši rezultat je v Val d'Iseru krepko popravil. ''Končno se mi je posrečil nastop od štarta do cilja,'' je bil v zanj značilnem redkobesednem, pregovorno zadržanem in tihem slogu skromen 27-letni smučar.
Otmar Striedinger, Urs Kryenbühl in Aleksander Aamodt Kilde so v ciljnem izteku že pozirali pred fotografi. A to je bil račun brez krčmarja. Brez savinjskega krčmarja, ki je nato z življenjsko smukaško vožnjo, v kateri je mojstrsko vodil smuči, se odločno podajal v zavoje in hitro opravil s tehnično zahtevnimi odseki, popravil račun. In vrstni red. Na vrh je postavil sebe in tako dobil prvo nagrado za delo v zadnjih mesecih, v katerih mu je do kakovostne telesne pripravljenosti pomagal Mitja Bračič, smučarsko pa ga je usmerjal Grega Koštomaj. Velja dodati, da je s tem dokončno premagal tudi vse zdravstvene težave, ki so ga pestile v preteklosti. Na tej poti so mu pri oskrbovanju kolena izdatno pomagali na ljubljanski travmatološki kliniki.
Obrabljena fraza pravi, da presenetljivi zmagovalec potrebuje kar nekaj časa, da dojame, kaj mu je uspelo. Kakšna je bila vaša izkušnja?
Ker še ne dojemam povsem, lahko le pritrdim, da to pravilo res drži. Kaj naj rečem? Noro! Ko se tako pogovarjam z vami, mi na misel pride le izjava, da si zjutraj pač tudi v najbolj idealnih željah ne bi predstavljal sebe na najvišji stopnički. Jasno, vsi želimo zmagati. Vsi razmišljamo o idealni vožnji. A nekaj drugega je zavedanje, kaj je realno dosegljivo. Jaz o zmagi seveda nisem razmišljal, zato je presenečenje še toliko večje.
Čeprav niste zelenec v smukaški karavani, pa vas pogled proti semaforju zna presenetiti. Zgodilo se vam je že, da ste imeli na progi dober občutek, pa vas je zaostanek šokiral. Kako je bilo tokrat?
Zelenih številk res nisem pričakoval. Toda občutek je bil vseeno dober. Predvsem na prelomnicah sem čutil, da me nekoliko prestavlja, kar je večinoma znak dobre hitrosti. Morda sem bil zaradi tega tudi odločen. Z zanimanjem sem pogledal proti semaforju. Bilo je fascinantno.
Proti prvi zmagi ...
Ali veste, da so dotlej vodilni že opravili zmagovito fotografijo?
Lepo. Ha, ha … Tako pač je. Lahko pa rečem, da so mi v cilju vsi čestitali in sem mi na nek način poklonili za nastop in zmago.
Smuk v Val d'Iseru pravzaprav potrjuje besede trenerjev, da v sebi nosite precej več kot boj za točke.
Tudi sam se že vrsto let trudim, da bi smučanje s treningov prenesel na tekme. V preteklosti se ni poklopilo. Tokrat mi je uspelo. Ponosen sem na vrhunsko smučanje, od hitrosti na ravnini do učinkovitosti v tehničnih odsekih.
Pustiva ob robu sam nastop. Kaj pa vaše misli v štartni hišici, predvsem v primerjavi z nastopi v preteklosti. Kaj je bilo drugače?
Morda niti ne gre za sam trenutek pred štartom, temveč celostno razmišljanje v novi sezoni. Moje razmišljanje je šlo skozi celotno pripravljalno obdobje v smer, da se na štartu osredotočam le na vožnjo. Tam ne sme biti prostora za niz vprašanj. Morda sem se včasih že na štartu prevečkrat spraševal, kaj bo v cilju. Zdaj pač vem, da bom ta odgovor dobil čez dobri dve minuti. Do takrat pa moram smučati. Razlike so majhne. Odločajo malenkosti. Tudi izkoreninjanje nepotrebnih misli je del teh rezerv, ki sem jih imel. Priznam, prevečkrat sem sam sebe izločil, ker sem se preveč spraševal. Upam, da bom zadržal to miselnost.
Vas je podžgal tudi razplet sobotne tekme, ko ste nastopili po daljši prekinitvi, vmes pa je na smučino padal sneg, tako da ste bili brez realnih možnosti za preboj?
Ko sem se podal na progo, sicer nisem razmišljal o tem, da sem zaradi nastalih razmer že izločen. A po nastopu mi je bilo jasno, da, kot ste tudi sami ugotovili, nisem imel pravih možnosti za konkurenčen nastop. Velja pa biti pošten in priznati, da tudi sama vožnja ni bila takšna, kakršna bi morala biti. Zato sem po superveleslalomu čutil veliko razočaranje. Toda ob potrtosti sem se zavedal, da me že jutri čaka nov dan. Gnalo me je tudi zavedanje, da sem na uradnih treningih smučal solidno. Smuka sicer nisem povezal v celoto. Odseki pa so bili dobri. To je bila dobra napoved za nedeljski smuk. Jasno pa mi je bilo, da bo pomemben že ravninski del.
Tam je nato do izraza prišla dobra priprava smuči.
Res je. Smuči so bile vrhunsko pripravljene. Bilo je natanko tako, kot sva bila dogovorjena s serviserjem. Od drsne podloge do robnikov. ''Letelo'' je.
Sanjski začetek sezone.
To je torej tudi zmaga serviserja Roka Javorja, mar ne?
Vsekakor. Če v zgornjem delu ne bi bil konkurenčen, bi bila tekma izgubljena. Morda bi lahko reševal solidno uvrstitev. Sam pa sem res upal, da bom v zgornjem delu hiter, kar mi bo odprlo možnosti za napad v spodnjem delu. Tako je na koncu tudi bilo.
Trenutke med himno športniki doživljajo na različne načine. Kaj se je podilo po vaši glavi?
Sreča, ponos, zadovoljstvo. Razmišljal pa sem tudi o tem, koliko ljudi mi je na celotni karierni poti stalo ob strani. Veliko ljudi je garalo za to zmago. Od staršev v otroštvu do vseh tistih, ki so ob meni danes.
Pa se dotaknimo tistih, ki so trenutno ob vas. Se vzdušje v ekipi res tako izrazito razlikuje od preteklih let?
Kaj pa vem … Morda niti ne bi želel pretirano poglobljeno govoriti o tem. Pripravljalno obdobje je bilo delovno. Vzdušje je bilo tudi sproščeno, a le tedaj, ko je bil za to čas. Čutil pa sem neko stopnjevanje. Tako v pričakovanjih kot tudi delovni vnemi. Tudi napetost je bila v zadnjem obdobju večja. To je razumljivo, saj sta se bližali prvi tekmi.
Prvič nastopate tudi kot oče. Ta vloga prav tako različno vpliva na športnika. Za nekatere je zaviralni moment, za druge spodbuda.
To je tudi zmaga za mojo partnerko in hčerko Lano. Hvaležen sem jima, da sta del mojega življenja. Vpliv? Mnogi pravijo, da očetovstvo smukaču takoj prišteje eno sekundo. Jaz pa sem že takoj čutil dodaten zagon. Želim biti odgovoren oče. Zato se tudi še toliko bolj odgovorno vedem do svojega poklica in početja. Vse to je povezano. Lahko rečem, da sem bil v dosedanjem delu kariere v smukih zelo previden. Zdaj sem moral pritisniti na plin. Znašel sem se v neki vmesni skupini smučarjev, na svojevrstnem razpotju. Bom storil korak naprej ali ubral drugo pot? Glede tega sem bil zelo realen.
Ste že razmišljali o tej drugi poti?
Niti te. Jasno pa mi je bilo, da moram iz svojega smučanja iztržiti več. V Val d'Iseru mi je to uspelo. Verjamem, da mi bo še kdaj.
Kaj ta zmaga pomeni za nadaljevanje sezone?
To bodo pokazale naslednje tekme. Prav gotovo bo drugače. Vame bo uprtih več oči, verjetno se bom soočal z dodatnimi pritiski. Vse to bom poskušal usmeriti v smučanje. Ne bom dovolil, da mi obstranske stvari načenjajo energijo. Zmago moram obrniti sebi v prid. Prinaša mi izboljšanje štartnega položaja, poleg tega pa imam zdaj v rokah potrditev dobrega dela in razlog za samozavest. Nič ne bom napovedoval. Želim pa si, da bi tudi v prihodnje kazal podobne vožnje. Na ta način bi lahko nizal vrhunske rezultate.
7