Druga kariera
Nedelja, 27. 12. 2020, 17.14
3 leta, 11 mesecev
Druga kariera (190.) - David Primožič
S športom ni obogatel, je pa z njim tlakoval pot do druge kariere #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,49
43-letni David Primožič je najboljši slovenski telemark smučar vseh časov. Vrhunec kariere je dosegel leta 2003 z naslovom svetovnega prvaka v svoji paradni disciplini telemark sprint.
"V telemark smučanje sem resda vložil vse, kar sem imel, iz zaslužka pa sem si na koncu lahko kupil le rabljen avto, pa še nekaj malega je ostalo, je pa telemark zame bolj pomemben iz drugih razlogov. Zaradi osebnostne rasti in dejstva, da sem si z njim ustvaril podlago za to, kar počnem danes," pravi David Primožič, najboljši slovenski telemark smučar vseh časov, ki danes kot produktni vodja skrbi za podobo in razvoj smučarske kolekcije pri Elanu. Pri 43 letih Tržičan še vedno vse, kar počne, dela na 102 odstotkih.
Čeprav njegovo ime morda ni tako znano, kot bi bilo, če bi podobne uspehe nizal v katerem od olimpijskih in medijsko bolj izpostavljenih športov, je David Primožič povsem zadovoljen z mejniki, ki jih je dosegel v svoji karieri.
VIDEO: Je v svoji karieri karkoli obžaloval?
Bil je namreč prvi Slovenec, ki je v telemark smučanju posegal po najvišjih mestih.
Med drugim je leta 2003 v ameriškem Big Mountainu postal svetovni prvak v svoji paradni disciplini telemark sprintu, pozneje je bil še dvakrat drugi na svetovnih prvenstvih, osemkrat je zmagal v svetovnem pokalu in 24-krat na državnem prvenstvu in bil povsem blizu tudi zmagi v skupnem seštevku svetovnega pokala.
Verjetno bo oznaka, da je najboljši slovenski telemark smučar vseh časov, zdržala za vedno.
Svetovni prvak v telemark sprintu leta 2003.
V zbirki manjka edino olimpijska medalja
V zbirki, ki jo Gams, kot ga kličejo, hrani v domači spominski, ali kot ji sam pravi hobi sobi, saj so v njej še pikado in igralna konzola, mu manjka edino olimpijska medalja, a priložnosti zanjo niti ni imel.
"Leta 2014 smo bili najbližje temu, da bi telemark uvrstili med olimpijske športe. Po eni strani je to škoda – telemark je v končni fazi ata in mama sodobnih smučarskih športov – tako alpsko smučanje kot skoki so se delno razvili prav iz telemarka, ki združuje vse, od smučanja, do teka na smučeh, skokov in pristankov ...
Soba, v kateri hrani vse svoje pokale in medalje, je hkrati tudi prostočasna hobi soba.
Ker se naše želje niso uresničile, so številni v vrhu telemark smučanja izgubili motivacijo in zaključili kariero, kar se danes vsekakor pozna," ugotavlja 190. gost Sportalove rubrike Druga kariera.
Jokal le po nehvaležnem 4. mestu na zadnjem svetovnem prvenstvu
Svojo zadnjo pravo tekmo je David Primožič odpeljal leta 2009 na svetovnem prvenstvu v Kreischbergu v Avstriji.
"To je bil konec mojih pravih sezon. Še danes mi je hudo, ko se spomnim ... Nikoli nisem jokal, takrat pa sem. Zavedal sem se namreč, da je to moja zadnja tekma in res sem si močno želel medalje, na koncu pa pristal na nehvaležnem 4. mestu. Uff, res ni bilo fajn," se še danes spominja z grenkobo.
Primožič ima v svoji statistični zbirki osem zmag v svetovnem pokalu, naslov svetovnega prvaka in dva naslova podprvaka ter 24 naslovov državnega prvaka.
To je bila sezona, v kateri se je nagrmadilo vse, kar ga je težilo v zadnjih letih. Od bolečin zaradi poškodbe kolena do dejstva, da so ukinili proizvodnjo modela smučarskega čevlja, ki mu je najbolj ustrezal.
"Iskal sem vse možne variante, da bi ga nadomestil, pa jih nisem našel. Enostavno se nisem več počutil tako suvereno, kot sem se počutil pred tem. V sezoni 2010 sem nastopil še na domači tekmi v Bohinju, a še to povsem rutinsko … Proga je bila kratka in trda, kar mi ustreza, teren sem poznal in uspelo mi je doseči 4. in 5. mesto v sprintu, kar je bilo za nivo moje pripravljenosti po letu in pol premora kar dosežek," se spominja.
2012 – uradno slovo od profesionalne športne kariere
Uradno je svojo kariero sklenil dve leti pozneje, leta 2012, ko so ga reprezentančni kolegi na ramenih – takrat že s prvorojenko v naročju – po tekmi za svetovni pokal na smučišču Senožeta nad Bohinjem odnesli skozi cilj.
"Zavedal sem se, da od telemarka kljub rezultatom ne bom mogel živeti."
Diplomant obramboslovja in ljubitelj Soške fronte
Še pred koncem kariere je leta 2009 na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani diplomiral iz obramboslovja - obdelal je narodnostno strukturo avstro-ogrske vojske na Soški fronti, ki ga je zanimala od nekdaj - a to nikakor ni pomenilo, da je kot vrhunski športnik dobil tudi službo v Slovenski vojski.
"Telemark smučanje v Sloveniji dolgo časa ni imelo statusa vrhunskega športa, kljub temu da smo že precej kmalu izpolnjevali večino pogojev za takšno priznanje. Ni bilo variante, da bi prišli zraven, ne v vojsko niti v policijo. Tako mi ni preostalo drugega, kot da sem si sam poiskal službo. Že dolgo sem se namreč zavedal, da od telemarka kljub rezultatom ne bom mogel živeti."
Prva redna služba že med športno kariero
Elanu je zvest že vse življenje. Najprej kot smučar in pozneje še kot produktni vodja.
Prvo redno službo je dobil leta 2007 – takrat je imel 30 let in je še vedno tekmoval – in sicer v kranjskem fitnes centru Megacenter, kjer je delal na področju prodaje, marketinga in komuniciranja.
"Delodajalec mi je šel res ekstra na roko, da sem še vedno lahko tekmoval, a je hkrati to pomenilo, da ne morem biti stoodstotno osredotočen na treninge in tekmovanja.
Treniral sem, ko sem imel čas, druge opcije ni bilo. Namesto dveh treningov dnevno sem opravljal samo še enega. Potem sem staknil še poškodbo pa težave z opremo in enostavno se ni več izšlo. Kljub temu da motivacije za treninge nikoli nisem izgubil."
Počel je res marsikaj. Kar 15 let je delal kot moderator na Radiu Gorenc, kjer je med drugim vodil tudi športno oddajo, prodajal knjige in ribiško opremo. Je tudi inštruktor smučanja in trener telemark smučanja.
Od leta 2010 je zaposlen v begunjskem Elanu. Zadnja tri leta kot produktni vodja skrbi za podobo smučarske kolekcije in njen razvoj. V njegov krog zadolžitev sodi tudi testiranje smuči.
Z alpskih na telemark smuči
Svojo športno pot je pravzaprav začel na alpskih smučeh in na klasičnih dilcah vztrajal do 18. leta starosti. Prve zavoje je odpeljal na grajski vzpetini v Tržiču, smučarsko znanje pa tako kot vsi Tržičani nadgrajeval na Zelenici.
Smučal je z generacijo Mitje Valenčiča, Andreja Jermana, Gregorja Šparovca, Draga Grubelnika, Mitje Dragšiča, Ošlaka … A v alpskem smučanju nikoli ni dosegal vidnejših rezultatov. "Na treningih sem bil običajno zelo dober, na tekmah pa tega nisem pokazal. Glava ni bila prava. In večkrat pravim, da bi, če bi imel pri 17 letih v glavi vse pošlihtano tako kot na primer pri 25, bilo verjetno vse precej drugače. Pa vendar, ničesar ne obžalujem. Telemark mi je ogromno dal."
Med učenjem alpskega smučanja skočil še na telemark smuči
Tudi pot do nove športne kariere se je zgodila povsem po naključju.
Ko je v sezoni 1997/1998 na avstrijskem smučišču Katschberg služil kot učitelj smučanja, je spoznal Urbana Simčiča, pionirja telemark smučanja v Sloveniji.
"Urban se je takrat že nekaj let ukvarjal s telemark smučanjem, leta 1997 se je udeležil tudi svetovnega prvenstva in pokazal mi je, kako se zadevi streže. Sprva sem se temu upiral, ker se mi je zdelo precej brezveze, takrat se mi je edino alpsko smučanje zdelo zakon, potem pa sem po tednu dni prigovarjanja končno tudi sam poskusil in bil prijetno presenečen. Od takrat naprej sem, kadarkoli sem bil prost, odpeljal nekaj "fur" v telemark tehniki, torej s prosto peto."
Miselni preskok
Že po treh tednih je nastopil na nemškem državnem prvenstvu in bil po času dokaj konkurenčen.
Pravi, da je v telemarku končno dočakal miselni preskok, ki mu je manjkal v smučarski karieri, alpsko smučanje pa se je izkazalo kot odličen temelj za nadaljevanje kariere v telemarku.
Tako se je začelo, ostalo je zgodovina …
V prostem času se ukvarja tudi z ribolovom. "Tam sem sprejel marsikatero pomembno življenjsko odločitev, saj sem imel res čas za razmišljanje," pravi.
V telemark je vložil vse, a še več od njega dobil
Odločitve za prestop v telemark ni nikoli obžaloval.
"V telemark smučanje sem resda vložil vse, kar sem imel, iz zaslužka sem si na koncu lahko kupil le rabljen avto, pa še nekaj je ostalo. Je pa telemark zame bolj pomemben zaradi osebnostne rasti in dejstva, da sem si z njim ustvaril podlago za to, kar počnem danes.
Ne v smislu, da bi mi kdo kar podaril službo, ampak gre bolj za to, da sem se skozi šport naučil zelo pomembnih lekcij, da znam improvizirati, da sem samodiscipliniran in imam zdrav odnos do dela. Ničesar ne obžalujem. No, razen, ko se zjutraj zbudim in me vse res vse boli (smeh). Nekaj davka iz časov vrhunskega športa vsekakor je, občutim jih v hrbtu in kolenih. Za mano so štiri artroskopije in operacije križnih vezi," pravi.
Najpomembnejši pokal v zbirki - pokal za najboljšega očka.
Iz Loma pod Storžičem v Moravče
Primožič je Lom pod Storžičem pred leti zamenjal za Moravče, kjer sta si z ženo ustvarila družino, v kateri za pestrost skrbijo trije majhni otroci.
Tudi na šport ni pozabil. Še vedno smuča, tudi s telemark smučmi, igra nogomet in kolesari, se ukvarja z ribolovom, priznava pa, da mu manjka adrenalin. "Občutek na štartu. Uff, to mi še danes manjka. Pod pritiskom sem vedno dobro funkcioniral."
