Druga kariera
Nedelja, 4. 11. 2018, 15.00
5 let, 5 mesecev
DRUGA KARIERA (79.) – GREGOR ŠPAROVEC
Smukač, ki z nepogrešljivo robo oskrbuje smučarske tabore
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,18
Tudi dobrih 12 let po koncu kariere Gregor Šparovec ostaja tesno vpet v smučarski svet.
V množici slovenskih trenerjev, serviserjev in funkcionarjev se v karavani smučarskega svetovnega pokala s prav posebnim poslanstvom že vrsto let giblje tudi član prve večje slovenske smukaške ekipe Gregor Šparovec. V službi norveškega Swixa z mažami in drugimi snovmi za pripravo smuči oskrbuje skoraj vse tabore v svetovnem pokalu.
Danes 40-letni Gregor Šparovec izhaja še iz časov, ko so bili smukači v slovenskem prostoru svojevrstni eksoti oziroma ob popolni prevladi specialistov za tehnični disciplini posebneži, za katere so mnogi ugibali, ali je vanje sploh smiselno vlagati. A pod vodstvom trenerja Jožeta Gazvode je pred koncem preteklega stoletja vendarle vzklila ideja o odločnejšem vstopu na za mnoge neznan teren hitrih disciplin. Po Alešu Brezavščku in Petru Penu je v pionirski skupini slovenskih smukačev srečo preizkusil tudi Šparovec, vrstnik Andreja Jermana, pozneje celo prvega slovenskega zmagovalca v najhitrejši disciplini.
Tokratni gost Druge rubrike se resda nikoli ni zavihtel tako visoko, a se vseeno lahko pohvali s 14 uvrstitvami med dobitnike točk svetovnega pokala. Ob 11. mestu v klasični kitzbühelski kombinaciji sta njegova najboljša rezultata dve 15. mesti v smuku (Bormio 2001 in Kvitfjell 2002). Nastopil je tudi na olimpijskih igrah 2002 in treh svetovnih prvenstvih, kjer je nase opozoril predvsem z desetim mestom v superveleslalomu v St. Moritzu 2003.
Sopotnik karavane svetovnega pokala
Brez krize ob slovesu
Ko je v petek, 27. januarja 2006, stal v cilju uradnega treninga pred smukom svetovnega pokala v Garmisch-Partenkirchnu, je vedel, da ni ostal le brez sobotne tekme in možnosti za preboj v olimpijsko ekipo. Ostal je tudi brez tekmovalne iskre in smisla smučarske poti. "Je bilo to torej to, me je vprašal trener Gazvoda. Pokimal sem. Popoldne sem v hotelu to povedal še sotekmovalcem. No, takrat me je stisnilo pri srcu. A to je bila tudi moja edina, na srečo zelo kratkotrajna kriza ob koncu kariere," se spominja Šparovec.
Ko so bile smuči v kotu, se je sprva posvetil študiju na fakulteti za šport, okrepil pa je tudi demonstratorsko vrsto. Med trenerje se je pozneje sprva podal na klubski ravni (Blejska Dobrava), leta 2010 pa je postal tudi trener za hitri disciplini slovenske ženske reprezentance. A v nasprotju s pričakovanji je bil to tudi konec njegove trenerske poti, saj se je po vihravi sezoni, ki jo je zaznamovala tudi finančna nestabilnost, odločil potegniti črto.
V svetovnem pokalu je zbral 85 nastopov, še šest pa na svetovnih prvenstvih.
Deveto leto pod norveškim okriljem
"Morda sem res menjaval poklice, a ostajal sem v smučanju," poudarja gorenjski smukač, ki je leta 2011 okrepil sodelovanje z norveškim podjetjem Swix, ki resda proizvaja tudi opremo, a zanj so bili zanimivi predvsem preparati za pripravo smuči. Tam je pognal korenine in zdaj skupaj z Jernejem Reberšakom, prav tako nekdanjim reprezentantom, pooseblja tekmovalno službo za alpski program, čeprav deloma skrbita tudi smučarski kros in deskanje na snegu
V praksi to pomeni, da preizkuša učinkovitost voskov in drugih preparatov za pripravo smuči, podaja mnenja, opravlja raznorazne meritve in je v končni fazi tega procesa na terenu, torej na prizoriščih tekmovanj, tudi v stalnem stiku z reprezentancami, proizvajalci smuči in njihovimi serviserji. "Tekmovalna služba je kot pomoč športu in za podjetje, ki si to lahko privošči, zelo dober marketing," poudarja predstavnik Swixa, s katerim sodelujejo skoraj vsi proizvajalci smuči in ekipe na ravni svetovnega ter evropskega pokala.
"Vedno odloča serviser"
In kaj dandanes vključuje Šparovčevo delo? "Predvsem skrb za razvoj. Stalno namreč razvijamo nove materiale, nove voske. Glavno načelo je biti boljši, kot smo trenutno. V ozadju deluje podjetje s svojim laboratorijem, v katerem je zaposlen kemik. Od tam prihajajo novi in novi produkti, jaz pa jih moram preizkusiti in oceniti kakovost," odgovarja olimpijec.
Pomemben del poklica je tudi stik z naročniki. Nima neposrednega stika s smučarji, sodeluje s serviserji oziroma tekmovalnimi ekipami. "Z vsemi ravnam enako, vsem podajam enake podatke," pojasnjuje in dodaja: "Nikoli ne pritiskamo na serviserja, kaj naj uporabi. Odločitev je vedno njegova. Mi le testiramo in priporočimo. Serviserji sicer večinoma kombinirajo produkte različnih ponudnikov."
Vse več okoljevarstvenih smernic
"Na smučanje kot šport vpliva kopica zunanjih dejavnikov. Konfiguracija terena, postavitev, oprema, vreme … Težnja vseh je izločanje dejavnikov. Lep primer je bil Andrea Massi, ki je za Tino Maze vseskozi zahteval najboljši dres. S tem je vedel, da je izločil en dejavnik. Na tej ravni je bil miren. Podobno je pri smučeh. Če so smuči vedno odlično pripravljene, je odstranjen nov dejavnik," na vprašanje o pomembnosti načina priprave smuči odgovarja Šparovec.
Uporabo opreme ob tem kajpak uokvirja Mednarodna smučarska zveza, pri uporabi snovi pa imajo vse pomembnejšo vlogo smernice okoljevarstvenikov. "Treba je upoštevati regulative in, upoštevajoč te, narediti boljšo mažo," mantro razkriva naš sogovornik in dodaja, da je manevrskega prostora za napredek vedno manj. "Po domače: včasih je bila sveča, nato je prišel parafin, nato so v mažo vmešali fluor. Zdaj iščejo dodatne podrobnosti za izboljšave. Razlike so res izjemno majhne."
Kratko trenersko pot je končal leta 2011.
Smučarski jutri?
Ko smo se za konec s Šparovcem pogovarjali o urniku med tekmovalno sezono, je priznal, da je vse prej kot lahkoten. Na teren se namreč odpravlja še pred zagonom žičnic, opravlja teste in meritve, spremlja ogled smuka, pripravlja smuči, je na voljo smučarskim taborom …
"Nikoli se nisem povsem umaknil iz smučanja. Stalno sem potoval. Zato se mi tudi danes ni težko usesti v avto in peljati osem ur. Dokler mi bo zdravje dovoljevalo, se vidim v tem poklicu. Je pa dejstvo, da moram zato poleti narediti marsikaj zase, da se znova postavim na noge," je pogovor sklenil nekdanji smučar, demonstrator in trener.
