Sreda, 29. 4. 2020, 12.10
3 leta, 11 mesecev
Smučarski pogovor: Miha Hrobat
Ne bi vztrajal, če se ne bi videl z olimpijsko kolajno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,82
Pet let po tem, ko je postal mladinski svetovni prvak v superveleslalomu, je Miha Hrobat že dodobra spoznal poligon svetovnega pokala. Ob spremembah, ki se jih loteva, pa v Ljubljani živeči Kranjčan zatrjuje, da zgolj z osvajanjem točk ne bo več zadovoljen. Vztraja tudi pri kariernem cilju, to pa je olimpijska kolajna.
Status najboljšega slovenska superveleslalomista je ob ekipnem utapljanju v sivem povprečju v pretekli sezoni v svetovnem merilu pomenil trideseto mesto. S 27 točkami ga je v superveleslalomskem seštevku svetovnega pokala zasedel Miha Hrobat, ki je ob tem s 16. mestom na decembrski tekmi v Beaver Creeku prišel tudi do rezultata kariere.
"Če ocenjujem po tem, da sem v primerjavi s predhodno zimo napredoval, bi moral sezono označiti za uspešno. Navsezadnje še v nobeni sezoni ob koncu nisem bil uvrščen v trideseterico. Ne skrivam pa, da sem želel doseči več. V prvi vrsti sem upal, da bom sezono končal med petindvajseterico. Verjel pa sem, da lahko pridem tudi do prvih smukaških točk," preteklo sezono analizira Hrobat.
Verjame, da bi bil plen še precej večji, če ga ne bi tik pred vrhuncem zime omejila poškodba hrbta (degeneracija dveh diskov), obenem pa meni, da je v smuku plačeval ceno za neustrezno kombinacijo čevljev in smuči, kar pripisuje manku južnoameriškega treninga. "Ne želim celotne krivde valiti le na druge. Navsezadnje bi lahko tudi sam predlagal spremembe. Ko sem jih, sem na tekmah nižje ravni v Italiji zelo dobro smučal," pripoveduje 25-letni reprezentant.
Cilj ostaja olimpijska kolajna
Po več kot petdesetih nastopih v svetovnem pokalu že dolgo ni več zelenec v hitrostni karavani. Na smele cilje, ki nam jih je pred petimi leti ob naslovu mladinskega svetovnega prvaka in prebijanju ledu svetovnega pokala zaupal, pa ni pozabil.
"Če ne bi verjel, ne bi smučal. Moj cilj ostaja olimpijska kolajna. Že leta 2022? Ne bom dejal, da je ta scenarij povsem neuresničljiv. Zanesljivo pa to ne bo nekritični cilj, ki bi si ga vcepil v glavo in bi me bremenil. Podobno velja za cilje nove sezone. Redno uvrščanje v deseterico se mi ne zdi nedosegljivo. Se pa s tem ne bom obremenjeval. Cilji morajo biti visoki, a obenem ne nahrbtnik, ki te zavira. Vem pa, kam v svoji karieri želim poseči," pravi Hrobat.
Po poteh Žana Kranjca
Ob trenutnem položaju na svetovni lestvici se zdi pogledovanje proti najboljšim nerealno. Hrobat odgovarja, da bo ob odpravi zdravstvenih težav, ustrezni opremi (skoraj zanesljivo bo ostal na Atomicovih smučeh), kakovostni telesni pripravi in boljšem delu na snegu lahko poskrbel za želeni preboj. S to mislijo se je dogovoril za sodelovanje s trenerjem za telesno pripravo Mitjo Bračičem, čigar referenca je tudi telesno eden najbolje pripravljenih veleslalomistov na svetu Žan Kranjec.
Delo je sicer zaradi epidemije koronavirusa prilagojeno in poteka na daljavo. Še več prilagoditev pa bo potrebnih ob selitvi na sneg. "Možnosti za trening v Čilu so res majhne. A dokler ostaja upanje … Če pa bomo ostali le v Evropi, pa si želim smučanja tudi na bolj zahtevnih terenih. Po nizanju drsalnih delov se je namreč na tekmi težko spopasti z zahtevnejšimi odseki. Verjamem pa, da bosta ob treningu le na ledenikih pomembno vlogo odigrala tudi iznajdljivost in sreča," pripoveduje 25-letni specialist za hitri disciplini.
Kondicijski program plačuje sam. Po namigih s sedeža SZS pa bodo morali smučarji v žep seči tudi pozneje. "Razmere niso najbolj ugodne. Bomo videli. Čakam na uradne informacije. Ob tam pa si prizadevam pridobiti tudi osebnega pokrovitelja."
V pretekli zimi je nase opozoril s 16. mestom v Beaver Creeku in 19. v Kitzbühlu. V obeh primerih v superveleslalomu.
"Usmerjen v prihodnost"
Na sneg bi se lahko po najbolj optimističnih namigih slovenski smučarji vrnili že v maju, kar pa bo odvisno predvsem od tempa sproščanja ukrepov v Avstriji. Nato pa … "Od sebe bom zahteval zelo veliko. Na vsakem treningu se bom obnašal tekmovalno. V praksi se je sicer tega težje držati kot v besedah. Toda to sem si zabičal. To bo moj največji fokus," pravi Hrobat, ki bo deloval v prevetreni in kadrovsko manjši ekipi.
Prvih sprememb je bila sicer ekipa za hitri disciplini deležna že sredi pretekle zime, ko se je poslovil Peter Pen. "Vzdušje ni bilo pravo. Trpela je komunikacija. Do sprememb bi, vsaj po mojem mnenju, moralo priti že prej. A zgodilo se je pač, kar se je zgodilo. Usmerjen sem v prihodnost. Prepričan sem o tem, da bomo vsi zadihali s polnimi pljuči," je za konec pogovora še pristavil član slovenskega hitrostnega kvarteta.
