Sreda, 8. 4. 2020, 17.38
4 leta
IZ SMUČARSKE IZOLACIJE: TINA ROBNIK
Iz karantene kot magistra na stopničke?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,70
Če bi iskali športnico, ki je izolacijo v času epidemije novega koronavirusa obrnila sebi v prid, bi jo zlahka našli v Tini Robnik. Slovenska smučarska reprezentantka se ne bi pritoževala, tudi če bi imel dan 25 ur. Med pisanjem magistrske naloge, treningi in obnovo hiše pa je vendarle našla čas tudi za pogovor o pred kratkim končani sezoni in izzivih prihodnosti.
Da ji ne zmanjka dela, smo se lahko prepričali že ob lovljenju za telefonski pogovor. "Dolgčas mi res ni," se je nasmehnila 28-letna Savinjčanka Tina Robnik, ki se je po enoletni odsotnosti vrnila med veleslalomske prvokategornice in s šestim mestom v Kranjski Gori dosegla rezultat kariere. Vseeno na sezono gleda tudi z občutkom delne grenkobe. Pa ne le zaradi šestih stotink, ki so jo v gorenjski izvedbi Zlate lisice delile od prvega skoka na zmagovalni oder, temveč tudi zaradi kar treh odpovedanih tekem, na katerih si je obetala dober zaključek najboljše sezone v karieri.
Domača telovadnica na prostem
Morda tudi zaradi tega v zadnjih tednih ni čutila pretirane potrebe po popolnem športnem izklopu, ki je značilna za smučarje v pomladnem času po končani sezoni, temveč se je takoj lotila dela. "Sama sebe presenečam z zagnanostjo. Prav nič mi ni odveč. Izjemno sem motivirana. Verjetno zato, ker se zavedam, da v sezoni nisem pokazala vsega," o domačih kondicijskih treningih, ki jih je na daljavo sestavil trener Mitja Bračič, s katerim sicer sodeluje tudi Žan Kranjec, pripoveduje Robnikova, zadovoljna, da ima doma potrebno opremo (uteži, žoge, elastiko …) za kakovostno delo.
Poleg kondicijskih treningov s partnerjem čas zapolnjujeta z obnovo hiše in urejanjem okolice. Kar nekaj ur pa nameni tudi zaključku študija. Po predlanski diplomi na ljubljanski fakulteti za socialno delo je zdaj še v sklepni fazi pisanja magistrske naloge. "Če sem poškodbo 'izkoristila' za diplomo, bom izolacijo zaradi koronavirusa za magisterij. Težava je le v praksi, ki je te dni pač ne morem opravljati," pravi bodoča magistra v smučarski karavani.
O unovčevanju novega strokovnega naziva, ki se ji obeta, še ne razmišlja. V prvi vrsti je še vedno smučarka. V tej vlogi pa zadovoljna, da se je po poškodbi kolena in daljši odsotnosti znova približala najboljšim na svetu. "Vsekakor sem zadovoljna, čeprav nisem pokazala vsega. Deloma tudi zaradi zdravstvenih težav in pomanjkanja prave samozavesti. V januarju in predvsem februarju sem začela smučati zares dobro. Žal ni bilo prav veliko tekem, na katerih bi lahko to potrdila. Pod črto, vrnila sem se v prvo jakostno skupino. Po poškodbi to ni samoumevno in preprosto. Po doseženem si bolj zaupam. Vem, da je poškodba preteklost," pravi Robnikova.
Vrnitev na sneg visi v zraku tudi za Tino Robnik.
Ko išče razloge za uspešno vrnitev, ki jo je nakazala že z enajstim mestom na ledeniškem veleslalomu v Söldnu, izpostavlja kakovostne pogoje za delo in niz dobrih ponovitev na treningih. Z utrjevanjem dobrih zavojev pa se je dvigala tudi raven njene odločnosti. "Kljub vsemu v prav vseh tekmah vidim veliko rezerv. Izvzela bi le drugo vožnjo v Söldnu in precejšen del kranjskogorskega nastopa. A vedno se najdejo zavoji, ki bi bili lahko boljši," na sezono gleda savinjska olimpijka, ki se je izkazala tudi z osmim mestom na paralelni preizkušnji v Sestrieru.
Mimo drobcev sekunde, ki so jo ločili od prvih stopničk v Podkorenu, še vedno ne more. "Lepo je, ko dobiš potrditev, da si povsem blizu najboljšim. Takšne tekme me navdajajo s samozavestjo. Po drugi strani pa nisem več najmlajša. Pred menoj prav gotovo ni več deset sezon. Priložnosti za stopničke se ne ponudijo vsak dan, zato sem še toliko bolj razmišljala o tem, kje bi še lahko pridobila kakšno desetinko. Verjamem vase. Vem, da lahko še napredujem. Prišel bo tudi moj dan. Upam, da ne le z lovljenjem stotink, temveč z zanesljivo uvrstitvijo med najboljše tri," je prepričana.
Ko proučuje veleslalomsko tehniko Federice Brignone, Petre Vlhove in Mikaele Shiffrin, z izjemo konstantnosti ne vidi nedosegljivih izvedb. Drugačno mnenje pa ima ob najstniški novozelandski senzaciji Alice Robinson. Njeni ekstremni nagibi in brezkompromisno smučanje na skrajnih mejah se ji zdijo kot misija nemogoče. "Na podlagi njenega sloga smučanja poskušam tudi pri sebi kaj dodajati. A težko se vidim, da bi kdaj smučala na takšen način. Zanjo ne pravijo zaman, da je 'nora'. Smuča divje in zelo tvegano. Na meji odstopa in tveganja poškodbe. Pri mojih letih in seznamu poškodb je to težje," je pogovor končala Tina Robnik.
