Petek, 16. 2. 2024, 18.30
2 meseca, 1 teden
SP v biatlonu, Nove Mesto
Na Češkem se kaže kruta resnica #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,55
Od našega poročevalca
"Jaz sem mislila, da sem si izbrala zimski šport in ne spomladanskega," se je po petkovem treningu v smehu spraševala mlada slovenska reprezentantka Lena Repinc, ki je trening opravila kar v kratkih rokavih, saj je bilo na biatlonskem stadionu v Novem Mestu na Češkem, prizorišču letošnjega svetovnega prvenstva, tako toplo. Nato je v veliko resnejšem tonu dodala: "Ampak žal, podnebne spremembe imajo velike posledice. Zelo me skrbi za moj šport, ne vem, kaj bodo naredili, ker vidimo, da je v osrednji Evropi vsako leto slabše, kar se tiče snega." In ja, zeleno Novo Mesto, kjer je bilo danes na soncu deset stopinj Celzija, je le zelo nazorno pokazalo trend, ki ga ne more spregledati nihče, ki se ukvarja z zimskim športom.
Zime so predvsem v srednji Evropi vse slabše, snežne razmere vse pogosteje onemogočajo izvedbo tekmovanj in prireditelji svetovnega biatlonskega prvenstva v češkem Novem Mestu domala vsako noč poskrbijo za nov manjši čudež in proge pripravijo do te mere, da omogočajo nemoteno izvedbo tekem. "Še največ strahu je bilo dan pred prvo tekmo, ko je bil pogled na prizorišče resnično klavrn. Topel veter je čez noč pobral 40 odstotkov snega in tisti trenutek nas je resnično zaskrbelo," je v Novem Mestu razlagal tudi direktor tekmovanj pri Mednarodni biatlonski zvezi (IBU) Borut Nunar.
"Absolutno me skrbi za moj šport"
Lena Repinc: Absolutno me skrbi za moj šport, ne vem, kaj bodo naredili.
Češki prireditelji so se resnično izkazali, do prve tekme in prvih uradnih treningov je bilo prizorišče pripravljeno in do zdaj jim je na prvenstvu kljub pomladnim temperaturam, pa nenehnemu dežju, uspelo izpeljati vse tekme. Pomagajo si s snegom, ki ga imajo uskladiščenega v bližnji deponiji, z njim vsak večer osvežujejo progo, ki se vije kot bela kača skozi popolnoma zeleno okolico. To je očitno že kar realnost nižje ležečih tekmovališč v srednji Evropi, tudi na lanskem SP v Oberhofu v Nemčiji je bilo podobno. "Pa pred dvema letoma v Ameriki, kjer smo imeli mladinsko svetovno prvenstvo, se spomnim, da je bilo, ko smo prišli tja, minus 15 stopinj, startala sem z dvojnimi rokavicami in grelci, zadnji dan sem bila že v kratkih rokavih. V desetih dneh jim je pobralo toliko snega, da če bi imeli en dan kasneje tekmo, je sploh ne bi uspeli izpeljati," nam je še povedala Lena Repinc.
"Absolutno me skrbi za moj šport, ne vem, kaj bodo naredili, ker vidimo, da je v osrednji Evropi vsako leto slabše, kar se tiče snega. Ne vem, ali se bo vse skupaj premaknilo bolj v Skandinavijo, morda v ZDA in Kanado, kjer imajo snega nekaj več. Ampak srčno upam, da bo v naslednjih letih vseeno nekaj bolje, saj je drugače tudi trenirati doma nemogoče. Tam, kjer živim, mi je najbolj všeč, da grem lahko samo čez cesto in imam že 20 kilometrov prog za tek. Ampak zadnjih deset let ga ni, če pa je, pa ga pobere v mesecu dni. Letos ga ni nič. Zelo me skrbi, kaj bo, upam, da ne bomo na koncu pristali samo na rolkah, ker tam ni tega čara," je nad prihodnostjo zaskrbljena naša 20-letna reprezentantka.
Doživljajo ekstremne razmere
"Tukaj pa smo doživeli ekstremne razmere. Ti zunanji vplivi niso bili velik izziv samo za športnike, ampak tudi za našo tehnično službo," je potarnal tudi glavni trener slovenske vrste Ricco Gross. Po sprinterski tekmi se je zaradi slabših smuči jezil Jakov Fak, na individualni tekmi je bil žrtev popuščajoče proge Lovro Planko. "Pri materialu se naši tehniki niso ušteli, a enostavno nimamo enakih možnosti kot največje reprezentance, ki so tukaj s po tremi napravami za rezanje strukture smuči. Tudi mi smo poskušali vse, testirali kot nori, da bi našli najboljši material, to nam je tudi uspelo, a zaostajamo z opremo in številom serviserjev. Z največjimi in njihovimi tovornjaki z opremo ne moremo tekmovati," je težave izpostavil Gross in dodal, da je prepoved uporabe fluora v mazilih še povečala razlike med majhnimi in velikimi: "To je dodaten dejavnik. Med sezono smo to dobro reševali, tukaj pa smo naleteli na ekstreme. Konstanten dež, posledično razmočen sneg. V takem primeru se škarje še bolj razprejo in razkorak je še večji."
Osemdeset odstotkov tekmovalcev se je pritoževalo
Anže Globevnik: Razmere so v zadnjih letih res vse bolj nestabilne.
Vodja servisa v slovenski reprezentanci Anže Globevnik se s temi vprašanji ne želi ukvarjati. "Nima smisla, da gledamo na to, kaj nam manjka do velikih. Delati moramo kar najbolje s tem, kar imamo," nam je povedal, a prikimal ugotovitvi, da zadnja leta te zelene zime tudi servisnim ekipam povzročajo nemalo težav. "Vreme se tudi zelo hitro menja, pogosto se dogaja, da iz enega ekstrema pademo v drugega, iz toplega vremena v hladno. Potem je še vse to soljenje prog in razmere so v zadnjih letih res vse bolj nestabilne," dodaja strokovnjak z Bleda.
Na prvenstvu v Novem Mestu se Globevnik z ekipo, v tej je šest serviserjev, poskuša kar se da dobro spopasti z zahtevnimi razmerami, a priznava, da jim kljub trudu ne uspe vedno. "Pri fantih smo imeli v sredo res težave, pobralo je toliko snega, da je bila proga vse bolj umazana, smuči pa so iz kilometra v kilometer slabše drsele. Osemdeset odstotkov tekmovalcev se je po tekmi pritoževalo, da je imelo slabe smuči. Te zagotovo niso bile optimalne, to res ne, po drugi strani pa se je pač tako zgodilo. Jaz sem tekmovalce že pred sezono opozarjal, da se lahko zgodi, da bo en dan super, drug dan pa v domala enakih pogojih slabo."
Pokazalo se je, kaj pomeni prepoved fluora
Tudi prepoved uporabe fluora je prispevala k zagatam, še pravi. "Prav fluor je bil sredstvo, ki je pomagalo pri drsenju na umazanih progah in zdaj je prepovedan. Pričakoval sem, da bodo razlike med velikimi in majhnimi reprezentancami zaradi prepovedi uporabe fluora večje, pa se je v začetku sezone izkazalo, da se v hladnem vremenu ni veliko spremenilo," je ugotovil, na Češkem pa se je vendarle pokazala tudi druga plat. "V takšnih pogojih, kot so tukaj v Novem Mestu, pa se razlike poznajo veliko bolj. Za tekmovalce je najtežje na dolgih tekmah, ker gre skozi tekmo vse počasneje. Poskušamo se spopadati z razmerami, narediti vsakič kar najbolje, včasih pa se ponesreči tudi zaradi prevelike želje." Velike in bogate reprezentance lahko prav v teh ekstremnih pogojih unovčijo izkušnje, znanje, pa tudi tehnološke prednosti, ki so jih pridobile skozi leta z nenehnim vlaganjem v ta nadvse pomemben del biatlona.
Kaj pa zdaj?
Borut Nunar: Mimo tega vprašanje ne more nihče, ki se ukvarja z zimskim športom.
"Tega prvenstva si zagotovo ne bom zapomnila po hladnem vremenu," se je pošalila tudi slovenska zvezdnica Anamarija Lampič, a s kislim nasmehom, saj tudi njo skrbi prihodnost. "Mimo tega vprašanja ne more nihče, ki se ukvarja z zimskim športom, kjer je osnovno sredstvo, ki se uporablja, sneg," priznava tudi Nunar. "Ali se zdaj umakniti nekam v višine? Prav veliko prizorišč na višini niti nimamo. Ali pa vse skupaj delati v Skandinaviji? Tudi to najbrž ne bi bilo smiselno. Videli ste, kako fenomenalna je bila kulisa z vsemi temi gledalci tukaj," se sprašuje dolgoletni slovenski funkcionar pri IBU. Mednarodna zveza mora zaupati prirediteljem in njihovim sposobnostim spopadanja z zelenimi zimami, še pravi.
"Čedalje bolj gre za to, kako so prizorišča pripravljena z vso dodatno infrastrukturo. Kljub vsem težavam smo skozi celotno prvenstvo zagotavljali odlične pogoje za izvedbo tekem, imamo več kot dovolj snega, je pa res ogromno dela. Veliko ljudi tega dela na srečo niti ne vidi, ampak če ni zasneževanje urejeno, skladišča snega imamo zdaj že domala na vseh prizoriščih, si našega športa enostavno ne moremo več predstavljati. Druga resnica pa je, da že 15 let tekmujemo pretežno na umetnem snegu. Tistih nekaj centimetrov naravnega, ki leži okoli, je bolj ali manj le za lepšo kuliso. Na te stvari smo pozorni že zelo dolgo, moram pa pohvaliti prav vse organizatorje svetovnega pokala, vsi so pripravljeni z vsem, kar se potrebuje in tudi v takšni zimi so se vsi izkazali."
Za zdaj se bodo torej prireditelji biatlonskih tekem borili naprej, v vse krajših pravih zimah bodo nabirali sneg in ga skladiščili za pripravo prog. Kaj pa bo, ko zmanjka tudi tega?
