Petek, 4. 1. 2019, 19.58
5 let, 10 mesecev
EN TEDEN PO GRDEM PADCU
Klemen Kosi med celjenjem ran in smučarskim klicem
Natanko en teden po hudem padcu v spodnjem delu smuka svetovnega pokala v Bormiu slovenski smučarski reprezentant Klemen Kosi okreva v domačem Mariboru, še ta mesec pa naj bi se vrnil tudi na smuči.
Ko je Klemen Kosi v četrtek objavil fotografijo med vožnjo sobnega kolesa, ni manjkalo začudenih odzivov nad stanjem njegovega obraza en teden po padcu v Bormiu. A tisti, ki so ga videli še pred novim letom, zatrjujejo, da je njegov obraz s še vedno otečeno ustnico ter vidno poškodovanimi brado, nosom in ličnicama v primerjavi s prvim pogledom zdaj videti prav zgledno. V slovenskem smučarskem taboru ob tem ponavljajo, da je ključno spoznanje o nepoškodovanih kolenih in vratu, zato nedavne napovedi trenerja Petra Pena o januarski vrnitvi na sneg niso prenagljene.
Prva športna aktivnost: sobno kolo
In kakšen je en teden po padcu v Bormiu, kjer so se tik pred ciljnim smukom razblinile sanje o najboljšem smukaškem rezultatu v karieri, vsakdan 27-letnega Mariborčana, ki jo je ob praskah odnesel ''le'' s pretresom možganov, z zlomljenim nosom in počeno ličnico? Ostaja v domači oskrbi, kjer s kremami celi rane. Po sprehodih se je zdaj že lotil vožnje sobnega kolesa. Tovrstne vadbe naj bi stopnjeval še en teden, stalno pa bo sodeloval tudi s fizioterapevtom.
Med potniki v Wengen
Po dogovoru s trenerjem za hitri disciplini Penom naj bi se po petdnevnem strnjenem kondicijskem treningu nato že vrnil na smuči. Nadaljnje aktivnosti pa bodo v dobršni meri odvisne od počutja in telesne odzivnosti ob vnovičnem smučanju. Že 14. januarja naj bi se v družbi reprezentančnih sotekmovalcev podal na pot v Wengen, kjer bosta na sporedu kombinacija in smuk. Veliko večje pa je vprašanje, ali se bo v Švici tudi podal na progo ali pa bo zgolj prosto smučal in treniral.
O vzrokih za padec
Že v Bormiu je sicer Kosi skupaj s trenerjem Penom analiziral padec, ki je sledil hitremu zgornjemu in srednjemu delu proge, po katerih je bil na poti vsaj med najboljšo petnajsterico. Padec na predelu, ki sicer ne slovi kot nevaren, naj bi se zgodil zaradi zavestnega spogledovanja z drznejšim vhodom v zavoj, po zgledu Dominika Parisa, pri katerem je nato, namesto da bi po težavah podaljšal lok zavoja, zaradi odločnosti vztrajal vse do trenutka, ko ni več obvladoval ravnotežja.
Najboljša sezona
Čeprav padec ni prinesel poškodb, ki bi ga dolgoročno ovirale, pa ga štajerski olimpijec lahko obžaluje predvsem zaradi prekinitve najboljše sezone v karieri. Po več letih stagnacije ali celo nazadovanja je namreč letos navdušil predvsem v Beaver Creeku, kjer je bil deveti v superveleslalomu in 15. v smuku. Da pa ni šlo zgolj za koloradsko muho "dvodnevnico", je nato dokazal z 18. mestom na superveleslalomu v Val Gardeni in spodbudnima vožnjama na uradnih treningih v Bormiu, kjer je bil svetla točka v sicer precej nerazpoloženi slovenski ekipi.
5