Četrtek, 13. 5. 2021, 13.53
3 leta, 6 mesecev
Intervju Jernej Damjan
Damjan spisal eno zgodbo, zdaj bi rad novo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,59
3
Jernej Damjan se je danes uradno poslovil od skakalne kariere.
"Zadnja sezona pa mi je dala vedeti, da je čas za slovo. Največji faktor, zakaj sem se malce lažje odločil, je bil ta, da se mi je v skoke prikradel majhen strah," je ob uradnem slovesu od skakalne kariere povedal kmalu 38-letni Jernej Damjan, ki bi rad ostal v smučarski družini: "Zakaj bi drugi delali iste napake, kot sem jih jaz? Upam, da se bo nekaj takšnega našlo, da bom lahko pomagal pri razvoju skokov."
Štiri medalje na svetovnih prvenstvih, dve posamični zmagi v svetovnem pokalu, osem uvrstitev na zmagovalni oder in štirikratna udeležba na olimpijskih igrah so tisti najvidnejši dosežki, ki bodo za vedno ostali Jerneju Damjanu v spominu. Debelih 17 let je trajala njegova profesionalna pot, v tem času se je veliko naučil in nabral ogromno izkušenj, vse to pa bi rad zdaj prenesel naprej. Zato bi rad še ostal v skakalni družini.
Kdaj ste se dokončno odločili, da boste zaključili kariero? Glede na vašo starost je bilo to vprašanje že nekaj časa aktualno?
Veliko časa sem se že spraševal, kdaj bo prišel ta dan, in sem gledal pluse in minuse, na koncu pa sem se odločil, da še ni prišel ta čas. Zadnja sezona pa mi je dala vedeti, da je čas za slovo. Ni mi bilo lahko. Čas je, da pomislim še na kaj drugega v življenju. Moje telo ni več najmlajše. Imel sem kar nekaj operacij in poškodb. Čas je, da ga začnem poslušati.
Še zadnji telemark pred kamerami.
Kaj je bilo tisto odločilno?
Lani jeseni so bili skoki na precej visoki ravni. V zimi se mi je dejansko vse podrlo. Največji faktor, zakaj sem se malce lažje odločil, je bil ta, da se mi je v skoke prikradel majhen strah. Ko je enkrat prevelik, ne moreš naprej. Če bi bil star 20 let, bi našel način. Čez 14 dni bom star 38 let in ni več časa za to.
V kakšno podporo vam je bila v celotni zgodbi družina, da ste lažje naredili ta korak?
Taya je bila vedno tista, s katero sva se pogovarjala. Vsa javnost je na moja leta pričakovala ta korak. S Tayo sva se veliko o tem pogovarjala. Drug drugega spoštujeva. Dejala je, da bom zdaj malce več doma. Sem bil pa zadnji dve sezoni že tako ali tako veliko doma in se s tega vidika ne bo bistveno spremenilo.
Kako bi ocenili svojo pot kot smučarski skakalec?
Najprej sem se zelo dolgo vzpenjal. Ko je prišlo enkrat do vrhunskih rezultatov, so bile moje sezone zelo uspešne ali zelo slabe. Velika nihanja so bila. Izpostavil bi štiri medalje s svetovnih prvenstev, tudi dve posamični zmagi. Za zdaj sem še edini Slovenec, ki je osvojil poletni grand prix. Vsak uspeh ima svojo zgodbo. Vedno so mi več pomenili ekipni, ker sem bil ekipni človek. Raje sem se veselil z ekipo kot sam. Te medalje mi zato daleč največ pomenijo.
Vaša profesionalna kariera je bila dolga debelih 17 let, a je verjetno to popotovanje potekalo hitro?
Če pogledam nazaj, je bila kar dolga doba. Veliko stvari se mi je zgodilo. Zdi se mi, kot bi se Niki rodila včeraj, zdaj pa že zaključuje prvi razred. Po eni strani je videti hitro, a je bila dolga kariera.
Ali ste kaj obžalovali na tej poti?
Ne bom rekel, da je bilo obžalovanje. Z vseh drugih tekmovanj imam medalje, z olimpijskih iger nobene. Nastopil sem na štirih. V Sočiju sem bil deveti. Javnost nam je pred odhodom napovedala ekipno medaljo, na koncu pa se je izkazalo, da je šport zelo nepredvidljiv. Takrat smo bili še peti. Grenak priokus je bil zato. Takšen je šport. Nekje ti uspe, nekje ne.
Ali je kdaj prej prišel že takšen trenutek v karieri, da ste pomislili na morebitno slovo?
Mislim, da okoli leta 2009, 2010. Takrat so bile prve poškodbe. Nisem več videl rešitve, kot danes, da bi lahko v naslednji sezoni še kaj naredil. Če ne vidiš poti, je do cilja težko priti. Brez cilja ne grem več v neznano. Po drugi strani mi poteče status kategoriziranega športnika pri OKS, kar pomeni, da mi bo letos šla tudi služba. Doma imam družino, stroške. Pri 38 je težko v nekaj tako verjeti, da bom šel v neznano brez finančnega vidika.
Kakšno vlogo so na vaši poti odigrali slovenski navijači, ki na vaš račun niso varčevali ne s pohvalami ne kritikami?
Brez navijačev in tistih, ki navijajo ter kritizirajo, ne gre. Hvala čisto vsem. Navijajte in kritizirajte še naprej. Le to so stvari, ki nas pripravijo, da delamo še bolj zavzeto in pridemo do napredka.
Nanj niso pozabili niti na Smučarski zvezi Slovenije.
Ene kariere je konec, čas bo za drugo. Koliko pa so vam skoki doprinesli s finančnega vidika?
Mnogi mislijo, da imamo športniki veliko denarja. Lahko rečem, da mi jutri ravno ni treba v službo, a bom moral zelo hitro kaj najti, da bom poplačal račune. Nekaj se je privarčevalo, ne pa veliko. Stroški so precej visoki, prihodki v skokih pa ne tako, da bi od tega brezskrbno živel do pokoja.
Ali je že kakšna ponudba na vidiku?
Da bi imel nekaj popolnoma fiksno, še ne vem. Iščem pravo ponudbo, ki bi jo rad z veseljem sprejel. Rad bi ostal v skokih. Imam znanje, ki ga lahko prenesem naprej na organizacije, tekmovalce, trenerje in bi lahko pripomoglo, da bi bili skoki v naslednjih letih še na višji ravni. Zakaj bi drugi delali iste napake, kot sem jih jaz? Upam, da se bo nekaj takšnega našlo, da bom lahko pomagal pri razvoju skokov. Kot trener se nisem videl. Ta služba mi ni dišala. Se pa vidim v marsikateri drugi vlogi. S fanti sem v navezi, ker sem njihov predstavnik. Ko pridejo težave … bomo videli. Svet je poln priložnosti. Upam, da bo prišla prava ponudba iz skakalne sfere. Pro bono stvari ne moreš delati do konca življenja. Od toplih rok se ne da živeti.
Rad bi spisal posebno zgodbo tudi v drugi karieri.
V zadnjem obdobju ste v skakalnem svetu ustanovili delovno skupino z namenom, da je bil tudi glas skakalcev slišan. Vi ste povezovali vse skupaj, skakalci so vam zaupali. Ali je od Mednarodne smučarske zveze (FIS) prišlo kaj pogovorov na to temo, da bi vas zaposlili?
FIS je po eni strani zelo zaprta organizacija. Delovnih mest je zelo malo. V smučarskih skokih so zaposleni štirje ljudje. Pustimo administracijo. Zelo težko je priti zraven. Čez vsa ta leta sem spoznal, da če ni vez, je težko priti zraven. Nekaj pogovorov je v lanskem letu že bilo. Zaradi spleta okoliščin je padlo v vodo. Ko je Sepp Gratzer (kontrolor skakalne opreme, op. a.) odhajal, sem se prijavil za to funkcijo. Prišel sem med zadnje tri kandidate, a žal nisem bil izbran. Res sem si želel ostati s skakalno družino, v kateri se odlično počutim. Rad potujem. S svojim znanjem bi lahko dal velik doprinos.
Kje je potem tisti prostor? Morda v Sloveniji?
Tisti, ki bo uvidel mojo dobrobit k določeni zadevi, v kateri lahko pomagam, in znal to oceniti kot plačano funkcijo, bo dobrodošel. S Smučarsko zvezo Slovenijo se nekaj časa že pogovarjamo. Fiksne ponudbe še ni bilo. Kar je bilo prav. Ustrezalo mi bo, da vsa javnost ve, da sem prost na tržišču. Tudi če bo prišla ponudba iz kakšne druge sfere, jo bom z veseljem sprejel. Rad bi se še česa naučil. Če ne drugega, izobrazbo imam, leta imam, delovnih izkušenj kot vrhunski športnik pa ne. Vodenja, obveščanja in sestankov sem vešč, drugje pa se je treba dokazati. Ne bom si zapiral nobenih vrat.
3