Četrtek, 13. 5. 2021, 9.24
3 leta, 7 mesecev
Jernej Damjan končal bogato športno pot
Konec je, Jajc končal kariero #video
Nasmeh na obrazu je bil njegov zaščitni znak že v času aktivne športne poti in ni ga skril niti ob uradnem slovesu na Ljubljanskem gradu, kjer je naznanil, da skakalne smuči dokončno postavlja v kot. Svojo odločitev je že pred tem sporočil na Instagramu. Po debelih 17 letih aktivnega skakanja v članski konkurenci se je odločil, da pod tekmovalno športno pot potegne črto. Jajc je bil eden tistih orlov na sončni strani Alp, ki je z debelimi črkami pisal zgodovino slovenskega skakalnega športa. Jasno, beseda teče o Jerneju Damjanu, ki za seboj pušča velik pečat. In lahko pričakujemo, da ga bo tudi v civilni opravi.
Pisal se je 10. januar daljnega leta 2004, ko je Jernej Damjan v Liberecu na Češkem debitiral na tekmi svetovnega pokala in osvojil 43. mesto. Dan pozneje mu je uspel veliki met, s 27. mestom je premierno skočil med dobitnike točk. Krstno je sicer vstop med elito naskakoval že na domači tekmi leta 2003 v Planici, vendar je bil v kvalifikacijah za vsega mesto prekratek, da bi že takrat doživel svoj prvi nastop v svetovnem pokalu.
Hitro je začel stopicati višje ter bil ob začetku naslednje zime na prvi postojanki novoletne turneje v Oberstdorfu sedmi in deseti v Trondheimu. Izkazal se je še na letalnici na Kulmu, kjer je bil deveti in deseti, najboljšo posamični uvrstitev pa je dosegel s petim mestom v Zakopanah.
Zablestel na prvem prvenstvu
Pika na i sezone mladega skakalca je bilo nordijsko svetovno prvenstvo v Oberstdorfu. Na premiernem velikem tekmovanju je skupaj s Primožem Peterko, Juretom Bogatajem in takratnim svetovnim prvakom Rokom Benkovičem skočil do ekipnega brona na majhni napravi. In prav Jernej je bil najboljši posameznik v naši izbrani vrsti. Vsega tri točke je bil oddaljen od posamičnega brona - po prvi seriji je celo zasedal tretje mesto -, zato se je pričakovalo, da bo šla njegova kariera še bolj strmo navzgor.
Zakaj so ga začeli klicati Jajc?
Ker je bil nekoč zelo negibljiv, se je pri spuščanju po zaletni mizi držal bolj puklasto, jajčasto. Takrat so ga začeli klicati Jajc in do danes je ostal Jajc.
Prve stopničke v svetovnem pokalu je dočakal v sezoni 2006/07, ko je bil v Willingenu tretji, uspeh pa ponovil še na Letalnici bratov Gorišek v Planici.
Selektorji so lahko vedno, ko je potekal boj za ekipne medalje, računali nanj
Želenega preboja povsem na vrh ni dočakal. Najvišja skupna uvrstitev v svetovnem pokalu je bilo 13. mesto v sezoni 2013/14. Se je pa zato izkazal za moža, na katerega so lahko selektorji na večjih tekmovanjih vselej računali. Vedno je upravičil zaupanje. Ko je bilo treba, je opravil svoj del posla in pomagal Sloveniji do novih odličij. Tlakoval je pot do bronaste medalje na nordijskem svetovnem prvenstvu v Oslu 2011 in še dvakrat na letalnicah - prvič do brona v Vikersundu 2012, ko je Robi Kranjec postal svetovni prvak, in drugič pred tremi leti, ko se je skupaj s Petrom Prevcem, Domnom Prevcem in Anžetom Semeničem veselil velikega srebra.
S Petrom Prevcem, Domnom Prevcem in Anžetom Semeničem se je v Oberstdorfu veselil srebrne medalje na poletih.
Debelih deset let je čakal, da je dobil zadoščenje tudi v svetovnem pokalu. Zanj srečen kraj je bil Saporo na Japonskem. Ta zmaga mu je še posebej ostala v spominu. Ne le zato, ker je bila prva, bila je tudi prva trojna slovenska. Na zmagovalnem odru sta mu namreč družbo delala Peter Prevc in Kranjec. "Resnično sem vesel, saj sem na prvo zmago čakal res zelo dolgo. Zdaj je vendarle prišla. Imel sem tudi nekaj sreče z vetrom, kar sem izkoristil," je bil takrat razumljivo vesel Jajc.
Četrti najstarejši zmagovalec
Čarobni konec tedna na Japonskem je zaokrožil z drugim mestom. Zaostal je le za najstarejšim od bratov Prevc. Če se ne bi vrinil legendarni japonski skakalec Noriaki Kasai, bi tudi ta dan govorili o slovenskem trojčku, saj je Kranjec zasedel četrto mesto.
25. januar 2014 bo za vselej veljal za zgodovinski dan slovenskega skakanja. Trije slovenski orli so stali na zmagovalnem odru, na najvišji stopnički pa Jernej Damjan, kar je bila zanj prva zmaga v svetovnem pokalu.
Druge in hkrati zadnje posamične zmage v svetovnem pokalu se je razveselil v Ruki na Finskem leta 2017. Postal je četrti najstarejši zmagovalec tekme med elito. Na prvem mestu je trdno Kasai, ki še ni naznanil tekmovalnega slovesa, čeprav bo v začetku junija dopolnil že 49 let. Rekordno znamko je tudi on postavil v Ruki. Ob zmagi je bil star 42 let, pet mesecev in 23 dni. Na drugem mestu je njegov rojak Takanobu Okabe, sledita pa slovenska orla. Robert Kranjec je bil leta 2016 ob zmagi v Planici star 34 let, osem mesecev in dva dni, Damjan pa na Finskem 34 let, pet mesecev in 29 dni.
Najstarejši zmagovalci na tekmah svetovnega pokala
Skakalec | Država | Starost | Datum in kraj |
Noriaki Kasai | Jap | 42 let 5 mesecev 23 dni | 29. 11. 2014, Ruka |
Takanobu Okabe | Jap | 38 let 4 mesecev 14 dni | 10. 3. 2009, Kuopio |
Robert Kranjec | Slo | 34 let 8 mesecev 2 dni | 18. 3. 2016, Planica |
Jernej Damjan | Slo | 34 let 5 mesecev 29 dni | 26. 11. 2017, Ruka |
Simon Ammann | Švi | 33 let 5 mesecev 4 dni | 29. 11. 2014, Ruka |
Njegov glas ima v skakalnem svetu veljavo
Zadnjič je v svetovnem pokalu nastopil leta 2019 na norveški turneji Raw Air, v pretekli sezoni pa se je poskušal vrniti prek celinskega pokala. Čeprav ga nismo več videli na delu v družbi najboljših, je imel njegov glas v skakalnem svetu kljub vsemu težo. Kot prekaljeni skakalni maček z veliko izkušnjami - med drugim je štirikrat nastopil tudi na zimskih olimpijskih igrah - je skupaj s skakalci ustanovil delovno skupino. Njen namen je posredovanje razmišljanja in želja skakalcev odgovornim v njihovem športu. Veliko je že delal za Mednarodno smučarsko zvezo (FIS), kar zadeva skakalce, in bil tudi v skupini za covid-19 za vse športnike.
Jernej Damjan se bori za pravice skakalcev.
"S fanti smo zelo poglobili komunikacijo. Precej več je je kot v preteklosti. V pravo smer gre. Počasi se sproščajo, začenjajo govoriti. Potreboval sem dve leti, da so se navadili, da ni težava, če posameznik kaj pove. Med zimo smo urejali stvari, ko je bilo kakšno vprašanje o koronavirusu. Glas skakalcev ima vse večji pomen. Tudi Sandro (Sandro Pertile, direktor pri smučarskih skokih, op. a.) je zelo odprt za to. S skakalci smo imeli dva sestanka, enega v Zakopanah, drugega v Planici. Tako FIS kakor tudi sam smo bili zelo veseli, da so začeli govoriti. Spremembe v prihodnosti bodo - v organizaciji, opremi … In precej lažje je uvesti spremembe, če imaš neposreden kanal in komuniciraš z glavnim dejavnikom. Lažje je vpeljati spremembe, če se pogovarjaš. Nastal je komunikacijski kanal, ki ga prej ni bilo," je v intervjuju v Planici letos marca razlagal Damjan, ki ga lahko tudi v prihodnje pričakujemo v skakalnem športu.
Verjetno bomo že danes na Ljubljanskem gradu izvedeli, v katero smer bo šla nadaljnja pot kmalu 38-letnega, zdaj že skakalno upokojenega skakalca.
5