Ilka Štuhec
Torek, 1. 10. 2019, 17.00
5 let, 2 meseca
ILKA ŠTUHEC
"Če si kdo želi, naj se ubada z menoj. Jaz se z drugimi ne bom."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,46
8
Naj je o februarski poškodbi kolena ne sprašujemo več, saj je po poglavje že zaprto, nam je pretekli teden namignila že njena mama in vodja ekipe Darja Črnko. Tudi odločnost najboljše slovenske alpske smučarke Ilke Štuhec dobra dva meseca pred prvim smukom sezone 2019/20 potrjuje, da ne želi biti povratnica po poškodbi, temveč kandidatka za najvišja mesta. "Vem, česa sem sposobna. To bom poskušala potrditi," pravi dvakratna svetovna prvakinja.
Medtem ko so veleslalomsko usmerjeni smučarji v svojem odštevanju dni do prve tekme nove sezone že vstopili v zadnji mesec, pa ima več časa na voljo Ilka Štuhec. Dvakratna svetovna prvakinja v smuku in zmagovalka devetih tekem svetovnega pokala se je ob koncu avgusta vrnila na smuči. Po zagotovilih iz njenega tabora, ki ga je okrepil izkušeni trener Stefan Abplanalp, je v Saas Feeju hitro ujela ritem. Doma bo zdaj zajela sapo in se nato vrnila v Švico. Na daljše proge in zadnji smukaški test pred sezono pa bo morala počakati do novembrskega odhoda v ZDA.
Marcel Hirscher, Lindsey Vonn, Aksel Lund Svindal … Letos se je poslovilo kar nekaj vrhunskih smučarjev. Ne podimo vas v pokoj, a vseeno bi bilo zanimivo slišati vaše mnenje o tem, kdaj je pravi trenutek za slovo.
Glede tega imam precej jasno sliko. Pravi čas za slovo napoči takrat, ko to začutiš. Ko v smučanju ne vidiš več popolnega izziva, ko ti po glavi rojijo druge misli, ko te zanimajo različni cilji, ko si ne zaupaš, takrat nimaš na štartu prav nič več iskati.
Pomembno vlogo igra tudi zdravstveno stanje. V novi sezoni v pogovoru z vami brez zdravniških tem?
Dogovorjeno. Sprejmem. Vse je tako, kot mora biti. No, še boljše.
Koliko časa ste ob zadnji poškodbi potrebovali za urejanje misli?
Ne prav veliko. Hitro sem se sprijaznila in si zabičala, da moram vložiti vse v rehabilitacijo in vrnitev. Seveda, takoj po poškodbi mi je bilo težko. Žalostna sem bila predvsem ob zavedanju, da sezone ne bom končala. Po naslovu svetovne prvakinje bi verjetno lahko osvojila še kaj. Bog pomagaj … Pa naslednjič. Ponavljam, sama s sabo sem vse skupaj hitro razčistila. Imela sem tudi dovolj časa, da sprejmem vse odločitve o tem, kako naprej. Govorim o spremembah, ki so doletele mojo ekipo. Sestavili smo novo zgodbo in se lotili dela.
Kot bi bili jasnovidni. Odločili ste se, da vse poletje vztrajate v Evropi. Na koncu se je izkazalo, da so pogoji za delo v Čilu precej slabši kot v preteklosti. Korak pred drugimi?
Z ekipo smo sestavili načrt, ki je bil v danem trenutku najboljši zame. Zavedali smo se, da se vračam po poškodbi, zato je bilo pomembno, da smo blizu doma in zdravniške oskrbe. No, na koncu se je na srečo izkazalo, da nisem potrebovala nobene pomoči. Res pa je, da smo imeli v Saas Feeju odlične pogoje za delo.
Mama Darja pravi, da vas je včasih treba celo malo brzdati?
No, malce že. A po drugi strani se znam tudi že sama malo zaustavljati. To so izkušnje in dolga zgodovina zdravstvenih težav. Naučila sem se poslušati svoje telo. Samo sebe najbolje poznam. Na treningih vem, kdaj pritisniti na plin, kdaj popustiti, kdaj se umakniti … Nisem več 18-letnica, ki bi se zaletavala z glavo skozi zid. Zdaj vem, da je za moje tekmovalno smučanje veliko bolj pomembna kakovost. Preprosto, včasih je krajši in kakovosten trening veliko boljši kot pa daljši.
Trener Stefan Abplanalp se je zdel kot odlična izbira. Vsaj na papirju. Kako je v praksi?
Odlično. Zelo dobro treniramo. Kakovostno. Ko pa je treninga konec, se znamo tudi odlično zabavati.
Ledenik Saas Fee ima menda v malem prstu?
Res je. Tam je doma. Tam je odraščal. Pozna vse. Na voljo nam je vse, kar potrebujemo. Pravzaprav se že zdaj veselim vnovične vrnitve.
Kakšna je komunikacija. Tudi kakšni povišani toni?
Ne. Za to ni nobene potrebe. Vsi vemo, zakaj smo na terenu. Vsak ve, kaj je njegova naloga.
Kakšna bo vaša jesen?
Zelo delovna. Zdaj sem v Sloveniji, kjer imam nekaj sponzorskih in medijskih obveznosti, obenem pa se bom znova posvetila kondicijski vadbi. Prihodnji teden znova odhajamo v Saas Fee. To bodo hkrati tudi zadnje ledeniške priprave. Novembra se selimo v Kolorado, v Copper Mountain. Tam naj bi opravila najpomembnejši del treningov pred sezono.
Vračate se …
Vračam? Nikamor nisem šla. Haha.
No, vračate se po poškodbi. Želite nadaljevati tam, kjer ste ostali?
Hm … To bodo povedale tekme. Jaz vem, česa sem sposobna. To bom poskušala potrditi.
"Verjetno bi lahko osvojila še kaj," ste dejali v enem od predhodnih odgovorov. Verjetno merite na smukaški seštevek svetovnega pokala, v katere so po vaši poškodbi prva tri mesta zasedle Avstrijke. Zdaj je v njihovem štabu še vaša donedavna kineziologinja Anja Šešum. Bo to še začinilo obračun s temi tekmovalkami?
Ne, niti ne. O kakšen maščevanju seveda sploh ne govorim, saj se je naše sodelovanje končalo povsem normalno. Tudi na posamezne tekmice ne želim gledati tako individualno. Poskušam se osredotočiti na svoje smučanje.
A vseeno … Mar niso Avstrijci večni izziv?
Ne. Nehala sem se ukvarjati z vprašanji, kdo je zame izziv. Vem, kaj delam. Če si kdo želi, pa naj se ubada z menoj.
Pred dnevi smo vas lahko srečali tudi na odbojkarski tekmi. Se radi znajdete na drugi strani ograje, med navijači?
Da. Če govorimo o odbojki, je bila ljubljanska izkušnja izjemna. Ko smo skupaj zapeli himno … Noro! Ob tem sem pomislila na to, kako lahko fantje odmislijo dogajanje okrog sebe in se tako zelo osredotočijo na igro. Ne le Slovenci, temveč predvsem Poljaki. Kot športnica pa se dobro zavedam, koliko dela je bilo vloženega v tak dosežek. Zato ga odbojkarjem še toliko bolj privoščim. Pravijo, da smo majhni, a v športu smo tako zelo uspešni. To je tudi motiv za vse nas. Ko bo zima, bomo v akciji!
8