Marcel Hirscher
Četrtek, 5. 9. 2019, 4.00
4 leta, 7 mesecev
POGLED S TRIBUNE: OB KONCU KARIERE MARCELA HIRSCHERJA
Alpsko smučanje ne bo več, kar je bilo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,11
5
Poslovil se je mož, ki je spremenil alpsko smučanje. Marcel Hirscher. Z njegovo tekmovalno upokojitvijo pri 30 letih karavana svetovnega pokala ne bo drugačna le zaradi tega, ker v njej ne bo osemkratnega dobitnika velikega globusa, temveč tudi zaradi sledi, ki jih je pustil in s tem spremenil šport belih strmin. Čeprav ga bodo smučarski sladokusci pogrešali, pa je vendarle lepo videti mladega in predvsem zdravega človeka, kako se umakne na popolnem vrhuncu.
Na eni od številnih tekem svetovnega pokala sem po prvi slalomski vožnji načrtno in podrobno spremljal gibanje Marcela Hirscherja. Ko je opravil vse obveznosti (beri: čakanje v prostoru za vodilnega tekmovalca med nastopom prve jakostne skupine in krajši pogovor v ciljnem studiu avstrijske državne televizije), je brez opreme (zanjo so seveda poskrbeli številni člani spremljevalne ekipe) praznih rok odkorakal iz ciljne arene. V vrvežu zazrt v tla, ne meneč se za mikrofone v mešani novinarski coni ali klice navijačev. Kot bi se izmikal očesnim stikom, čvrsto v svojem svetu, osredotočen le na osnovne obveznosti in primarno športno poslanstvo.
Kmalu zatem so ciljno areno drug za drugim zapuščali še tekmeci. Mnogi so med seboj kramljali že med sezuvanjem vselej neudobnih smučarskih čevljev, nato naslonjeni na smučarske palice pogledovali proti progi in izmenjevali občutke, se nato ustavili pri novinarjih, se vsaj s pogledi odzivali na klice s tribun in si ob odhodu s smučmi na ramenih vzeli čas tudi za kakšno skupno fotografijo z navijačem ali pa iz notranjega žepa bunde potegnili zajeten snop podpisanih kartic ter jih razdelili med tiste, ki so v špalirju stali ob koridorju do povsem zaprtih sekcij.
Ta popolna osredotočenost in redukcija nesmučarskih aktivnosti sta bili zgolj ena - morda celo ena bolj vidnih - razlik. Tudi pri treningih in logistiki je s svojimi spremljevalci vselej vestno pazil, da ni porabljal nepotrebne energije, predvsem pa, da je bil maksimalno učinkovit. Bodisi s stalnimi helikopterskimi potmi bodisi z vadbo na praktično zasebnih trenažnih terenih, ki so mu jih pripravljali po njegovem okusu oziroma zahtevah.
Tudi na ravni opreme in osebja, ki se je z njo ukvarjala, je bil Atomic precej bolj naklonjen svojemu prvemu zvezdniku kot katerikoli drugi opremljevalec v belem cirkusu. Podobno velja za širši ustroj avstrijske smučarske zveze z vsemi inštituti ter posameznimi strokovnjaki, ki dihajo z njo, ali partnerji, kakršen je bil na primer Red Bull.
Vse je bilo postavljeno tako, da je Hirscherju najbolj ustrezalo, oziroma tako, da je lahko svoje telo in glavo posvečal predvsem treningom, pripravam na tekmovanja in napadom med količki. Toda … Da, do vsega tega solnograški smučarski mojster, ki je pol leta pred upokojitvijo dopolnil komaj 30 let, ne bi bil upravičen in vseh teh privilegijev ne bi bil deležen, če to ne bi bil on. Če ne bi bil najboljši. Avstrijski smučarski sistem je s številnimi siti ter regijsko in državno piramido namreč tako dovršen, da so smučarski alarmi hitro zazvonili.
Vse vložke pa je nato Hirscher vztrajno in dolgotrajno vračal. Predvsem tako, da je kar desetletje držal najvišjo mogočo raven. Tako pri izjemni fizični pripravljenosti kot pri smučarskih izvedbah. Te so bile nekaj posebnega. V njih so se zrcalili tako ure trdega dela kot tudi nesporen talent, inteligenca in izrazit občutek. Takšnih nagibov, hitrih odzivov in tveganih linij z nizko stopnjo napak v tako obsežnih odsekih in pri tako visokem tempu ni bil sposoben prikazati nihče drug.
Ob tem se hitro vrnemo tudi k iztočnici, torej k psihološki trdnosti, koncentraciji in motivaciji. A čeprav je bil na tej ravni korak pred preostalimi, je prav na tem področju Avstrijec z nizozemsko krvjo na koncu zaslišal upokojitveni klic. Njegovo gorivo je bila namreč težnja k popolnosti. Sam pravi, da je ni nikoli dosegel. S precej manj polnim rezervoarjem goriva bi se od nje še bolj oddaljil. Tega pač ni želel. Raje bo spremljal sinovo odraščanje.
Zato si je vzel privilegij do umika na popolnem vrhuncu. Kot osemkratni zaporedni zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala, aktualni svetovni in olimpijski prvak ter veleslalomski in slalomski vladar. A ne le to. Odhaja tudi brez večjih poškodb, o čemer dovolj zgovorno priča podatek, da je bila njegova največja zdravstvena težava zlomljen gleženj. Podobno je uspelo Tini Maze. Za primerjavo, njegov predhodnik v vlogi dobitnika velikega globusa Ivica Kostelić je iz svetovnega pokala dobesedno odšepal po številnih operacijah in kot slalomist s štartno številko 62.
S tekmovalno upokojitvijo je Hirscher znova odprl tudi boj za veliki kristalni globus, ki pa bo potekal na drugačnem odru. Postavil ga je prav on. Z rezultati, med katerimi izstopa rekordnih osem zaporednih velikih globusov, dojemanjem smučanja, trenažnimi procesi ter na splošno s svojo prezenco v belem cirkusu je spremenil svetovni pokal in smučanje samo. Postavil je nove smernice, nove trende in nova merila odličnosti. Začenja se era po Marcelu Hirscherju.
5