nesreča
Četrtek, 23. 4. 2020, 21.00
4 leta, 7 mesecev
Top 10
Epidemije, vojne, vremenske ujme, terorizem, politika, stavke …
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,19
1
Športni svet v času koronakrize miruje, ne prvič in zagotovo ne zadnjič v zgodovini, a z izjemo svetovnih vojn tako splošnega udarca ta vrsta družbene dejavnosti še ni doživela. V današnjem Top 10 smo se malo sprehodili po zgodovini in poiskali deset stvari, ki so močno vplivale na športne dogodke.
Črne koze
Črne koze so bile leta 1980 izkoreninjene.
V 19. stoletju so črne koze v Evropi zahtevale več kot 400 tisoč življenj vsako leto, izbruhi epidemij pa so redno vplivali tudi na življenja ljudi. Zaradi nevarnosti širjenja okužb je bilo prizadeto tudi marsikatero športno tekmovanje, smrtonosni virus pa je tako dodobra zapletel tudi amaterski nogometni pokal FA v Angliji leta 1898.
Črne koze so takrat razsajale tudi v Middlesbroughu, katerega nogometni klub FC Middlesbrough se je boril za naslov pokalnega prvaka. Že polfinalne tekme so bile po pritisku zdravstvene stroke in prepirih med klubi – eni so bili pripravljeni odpovedati tekme, drugi, med njimi Middlesbrough, pa nikakor ne – odigrane za zaprtimi vrati, da bi se izognili prihodu množic navijačev celo na skrivnih lokacijah, a jim je tekmovanje z velikimi mukami le uspelo spraviti pod streho.
Tedanje zagate močno spominjajo na današnje, ki jih povzroča novi koronavirus, in tudi rešitve so bile nadvse podobne današnjim predlogom. Tekme brez navijačev, sodelovali so lahko le potrjeno neokuženi igralci in funkcionarji, prepoved zbiranja, samoizolacija, omejevanje stikov med ljudmi …
1. svetovna vojna in španska gripa
Takoj po prvi svetovni vojni je Evropo udarila še epidemija Španske gripe.
V začetku 20. stoletja je Evropo in svet prizadel dvojni udarec. Ko se je stara celina komaj dobro izvlekla iz krvave morije 1. svetovne vojne (1914–1918), se je množično umiranje nadaljevalo zaradi pandemije španske gripe. V vojni je šport seveda skoraj povsem zamrl, odpovedane so bile tudi šeste olimpijske igre, ki bi jih moral leta 1916 gostiti Berlin, v letih 1918 in 1919 pa je vrnitev v normalnost zamaknila še gripa, ki je po ocenah zahtevala od 50 do 100 milijonov življenj.
Medtem ko so v Angliji igrali le nižjeligaši, se je v Španiji slovita Barcelona upirala prepovedi vseh športnih tekmovanj in igrala v pokalu Katalonije, prvič v zgodovini (podeljujejo ga od leta 1893) pa je bila prekinjena bitka za Stanleyjev pokal v ZDA. V velikem finalu hokejske lige sta se merili hokejski moštvi Montreal Canadiens in Seattle Metropolitans, serija pa je bila prekinjena v šesti tekmi (izid v zmagah je bil tedaj 2:2, ena tekma se je končala z neodločenim izidom), ko se je na ledu zgrudil in umrl eden od igralcev Montreala Joe Hall. Kasneje je zaradi zapletov zaradi gripe umrl še trener Canadiens George Kennedy.
2. svetovna vojna
Evropa in velik del sveta sta popoln športni mrk doživela tudi v času druge svetovne vojne (1939–1945), morija, ki je zahtevala 70 milijonov življenj, je preprečila tudi izvedbo štirih olimpijskih iger, odpadle so tako poletne igre v Helsinkih (1940) in Londonu (1944) kot tudi zimske v Saporu (1940) in Cortini d'Ampezzo (1944).
Med drugo svetovno vojno je v nacističnih koncetracijskih taboriščih (na fotografijo je zloglasni Auschwitz-Birkenau) umrlo med 17 milijonov internirancev, večinoma judov.
Razpad Sovjetske zveze in Jugoslavije
Vodje šestih jugoslovanskih republik leta 1991 na Brdu pri Kranju (z leve): Momir Bulatović (ČG), Milan Kučan (Slo), Franjo Tuđman (Hrv), Kiro Gligorov (Mak), Alija Izetbegobvić (BiH) in Slobodan Milošević (Srbija).
Leta 1991 sta razpadli socialistični federaciji Sovjetska zveza in Jugoslavija, čemur je sledil nastanek novih držav, ki so morale svoje športne lige vzpostaviti na novo.
Sveže osamosvojena Slovenija se je po desetdnevni vojni hitro postavila na noge in zagnala ligaška tekmovanja v največjih športih, na Hrvaškem, kjer je bila vojna veliko bolj krvava, so športno življenje vzpostavili z enoletno zamudo, prav tako v Makedoniji in Srbiji, v z vojno najhuje prizadeti Bosni in Hercegovini pa se je okrnjen ligaški nogomet resnično pognal šele v sezoni 1993/94.
Po razpadu SZ je Rusija nadaljevala brez premora, po letu, dveh so se vzpostavila tudi nacionalna tekmovanja v samostojnih Ukrajini, Belorusiji, baltskih državah, Kazahstanu … Tudi Češka in Slovaška sta po razhodu hitro vzpostavili domača prvenstva, leta 1989 pa je tekmovanja z vzhodnim delom združila tudi ponovno celovita Nemčija.
Protesti, bojkoti ...
Trening v prazni hokejski fvorani v Torontu med "lockoutom" leta 2005.
Razlogi za odpoved tekmovanj so lahko tudi sindikalna pogajanja, tako so v ZDA t. i. "lockout" doživele že vse štiri največje športne lige – nogometna NFL, baseballska MLB, košarkarska NBA in hokejska NHL.
V MLB so igralci stavkali v letih 1972, 73, 76, 80, 81, 94. Leta 72 je bilo odpovedanih le nekaj tekem, leta 82 kar 713 sredi sezone, sezona 1994/95 pa je bila predčasno končana in niso dobili prvaka.
V NFL so zaradi takšnih in drugačnih sporov nogometaši stavkali v letih 1974, 1982, 1987 in 2011, nobena stavka – razen tiste leta 1982 – pa ni imela vpliva na izvedbo tekmovanj. V sezoni 81/82 je bilo v rednem delu namesto 16 tekem odigranih le devet, prvaka pa so dobili na posebnem turnirju Superbowl.
V ligi NBA so imeli štiri "lockoute" v letih 1995, 96, 98–99 in 2011. Zaradi prvih dveh odpadlih tekem ni bilo, tretji je redni del sezone skrajšal na 50 tekem, odpadla pa je tudi tekma vseh zvezd.
Leta 2005 je Stanleyjev pokal še drugič v zgodovini ostal brez lastnika, liga NHL je bila takrat zaradi spora med hokejisti in vodstvom lige odpovedana. Hokejisti lige NHL so stavkali tudi v letih 1992, 94–95 in 2012–13. Prva je bila končana po desetih dneh, sezona 94–95 je bila skrajšana na 48 tekem rednega dela, prav tako kot tista v sezoni 2012–13, v kateri je prav tako odpadla tekma vseh zvezd.
Nesreče
V letalski nesreči leta 2016 v Kolumbiji je umrla celotna ekipa brazilskega nogometnega kluba Chapecoense.
Zaradi letalske nesreče, v kateri so umrli vsi nogometaši brazilskega kluba Chapecoense, je bil odpovedan finale južnoameriškega pokala leta 2016. Člani Chapecoenseja so bili na poti v Medellin v Kolumbiji, kjer bi se morali v prvi tekmi finala pomeriti z Atleticom Nacionalom, a niso nikoli prispeli na cilj.
15. aprila leta 1989 se je na stadionu Hillsborough v Sheffieldu v Angliji zgodila tragedija, ko so redarji na tribune za polfinalno tekmo pokala FA med Liverpoolom in Notthingham Forrestom spustili preveč ljudi. V stampedu je umrlo 94 navijačev, obračun nogometnih moštev pa je bil prestavljen na maj. Tekmovanja niso prekinili, je pa tragedija poskrbela za velike spremembe na stadionih v Veliki Britaniji in naposled po svetu.
Vreme
Tole je po poplavah ostalo od nogometnega igrišča na Majorki.
Vremenske razmere redno pomembno vplivajo na številne športe, ki se dogajajo zunaj, tudi v pretekli zimi smo tako videli številne odpovedi smučarskih tekmovanj zaradi pomanjkanja ali preobilice snega, pa skakalnih tekem zaradi vetra … Za prestavitve nogometnih tekem v zadnjem času večkrat poskrbijo močni nalivi, začetke pomladnih delov sezon v časih brez virusnih pandemij pogosto tudi pri nas preprečuje sneg, vse večjo težavo pa povzročajo vročinski valovi in gozdni požari. Tako denimo teniški igralci na prvem grand slamu sezone, januarskem OP Avstralije v Melbournu, zadnja leta tekmujejo v nadvse zahtevnih razmerah, lani so zaradi vročine prekinjali dvoboje, igralci so celo omedlevali.
Izbruh vulkana
Islandski vulkan Eyjafjallajökull je leta 2010 domala ustavil letalski promet v Evropi.
Za precejšnjo zmedo po celem svetu je aprila leta 2010 poskrbel islandski ognjenik Eyjafjallajökull. Oblak pepela, ki ga je izbruhal v ozračje, je domala ustavil letalski promet nad Evropo, kar je vplivalo na program številnih tekmovanj po svetu. Tako je bila denimo prestavljena dirka MotoGP za VN Japonske, saj moštva iz Evrope niso mogla prileteti na Japonsko, za en dan je bil zamaknjen začetek svetovnega prvenstva v šahu, saj je branilec naslova Indijec Viswanathan Anand obtičal na frankfurtskem letališču. Težave so imeli ragbisti Francije, Švice in Litve, ki jim ni uspelo odpotovati na tekme, maraton v Bostonu je imel močno okrnjeno udeležbo, ker mnogim tekačem ni uspelo poleteti iz Evrope, potovanja pa so se precej podaljšala tudi nogometašem, ki so se tedaj borili v ligi prvakov in so v času izbruha gostovali, med njimi Barcelona, Lyon, Liverpool, Fulham …
Terorizem
Eksplozija na Bostonskem maratonu leta 2013.
Na maratonu v Bostonu leta 2013 sta zmagovalca v moški in ženski konkurenci že nekaj ur proslavljala svoja dosežka, številni tekači pa so bili še na progi, ko je pod eno od tribun v ciljnem prostoru odjeknila bomba. Napravo, ki je ubila tri ljudi, več sto pa jih ranila, sta podtaknila brata Žohar in Tamerlan Carnajev, športni praznik pa se je sprevrgel v tragedijo.
Leta 2008 se je na maratonu na Šrilanki razstrelil samomorilski napadalec in ubil ducat ljudi ter jih več kot sto ranil, tekma je bila seveda nemudoma prekinjena, leta 2001, ko so islamski teroristi v New Yorku z letali porušili stolpnici WTC, so v ZDA vsaj za nekaj dni zastala vsa tekmovanja, športne prireditve so bile tako ali drugače prizadete tudi v terorističnih napadih v Franciji (Pariz 2015, Nica 2016), v Španiji (Madrid 2004, Barcelona 2017), Angliji (London 2005) …
Takole je te dni na nogometnih tekmah beloruske lige, ki je ena redkih na svetu, ki je koronakriza (še) ni prekinila.
Koronavirus
Trenutno smo v mrku zaradi pandemije novega koronavirusa, za zdaj pa še ni jasno, kakšne bodo posledice v športu. Poletje, ki bi moralo postreči z evropskim nogometnim prvenstvom, olimpijskimi igrami v Tokiu in številnimi drugimi izjemno zanimivimi tekmovanji, je "na čakanju". Tokijske igre so prestavljene na leto 2021, prav tako Euro, nekatere lige so zaključile tekmovanja, ponekod so prvaki okronani predčasno, ponekod jih letos sploh ne bo. Za zdaj čakamo na postopno prebuditev športa in upamo na najboljše, jasno pa je, da tako celovitega in globalnega udarca šport še ni doživel.
1