Četrtek, 9. 4. 2020, 20.15
4 leta, 8 mesecev
Top 10
Ko zmaga finančni rak
Kakšne bodo posledice pandemije novega koronavirusa za šport, ki je trenutno na stranskem tiru, je prezgodaj napovedovati. Že zdaj pa je jasno, da se bo kopica klubov znašla v nezavidljivem finančnem položaju, nekaterim preti celo najbolj črn scenarij. V tokratni rubriki smo pogledali v preteklost, k slovenskim ekipnim kolektivom, ki jih je, tudi ali pa predvsem zaradi nepreglednega poslovanja, premagal finančni rak.
Olimpija, Mura, Nafta, Beltinci ...
Največ klavrnih zgodb o slovesu najdemo v nogometu, v katerem so bile izpraznjene blagajne številnih klubov.
Pred desetletjem in pol je Ljubljana s propadom stare Olimpije izgubila klubski nogometni simbol.
Pred desetletjem in pol je s slovenskega prvoligaškega zemljevida izginil NK Olimpija. Ljubljana je izgubila klubski nogometni simbol, s katerim se je tako rada poistovetila in bila po njegovi zaslugi prepoznavna tudi onkraj meja, predvsem v državah, nastalih na pogorišču nekdanje Jugoslavije. Utapljanja zeleno-belih, ki so imeli svoje domovanjem na Plečnikovem osrednjem štadionu za Bežigradom, v reki dolgov je bilo konec leta 2005. Ob finančnih nezmožnostih je na konec vplivala še rdeča luč pri licenciranju.
Leta 2005 so ustanovili NK Bežigrad, začeli v nižjih ligah in se leta 2010 prebili v najkakovostnejše slovensko tekmovanje. Marca 2005 so, sprva v upanju, da bi poskrbeli za podmladek, ustanovili NK Bežigrad. Članska ekipa je začela v petorazrednem tekmovanju in se prebila do prve lige. Klub, danes znan pod imenom NK Olimpija Ljubljana, nastopa v Prvi ligi Telekom Slovenije, v kateri je trenutno vodilni.
Stara Olimpija je po osamosvojitvi osvojila štiri naslove državnega prvaka (med letoma 1992 in 1995), nova pa dva (2016 in 2018).
O vrsti propadlih nogometnih klubov bi znali veliko povedati na severovzhodu "kokoške". Začnimo pri Muri, katere nogometna zgodovina sega v leto 1924. Nogometaši NK Mura so po osamosvojitvi vrsto let igrali med prvoligaško druščino, leta 1995 so osvojili slovenski pokal, v letih 1994 in 1998 pa so bili slovenski podprvaki. A prišlo je črno leto 2004 in z njim propad kluba.
NK Mura, ND Mura, NŠ Mura ... Zlom kluba se prav tako ni izognil privržencev Mure.
Leto zatem so pozdravili Nogometno društvo Mura 05, ki je po odpovedi napredovanja nekaterih drugoligašev sprejelo vabilo in v sezoni 2011/12 igralo v najkakovostnejšem slovenskem tekmovanju ter osvojilo tretje mesto. V naslednji sezoni so končali na 9. mestu in bi se morali boriti za obstanek, a od NZS niso pridobili licence za sezono 2013/14 in se kmalu poslovili s tekmovalnega zemljevida.
Leta 2012 je tako nastala Nogometna šola Mura, ki deluje še danes. Člani tekmujejo v PLTS in so trenutno peti.
V Lendavi so nekdaj spremljali prvoligaško druščino, a je klub leta 2012 propadel. Novonastali kolektiv tekmuje v drugi ligi.
V prvi slovenski nogometni ligi so imeli svojega člana tudi v Lendavi. A finančni dolgovi v lendavskem nogometnem klubu Nafta, takrat najstarejšem na območju Slovenije (ustanovljen je bil leta 1903), so se kopičili, agonija pa se je končala po junijski skupščini leta 2012. Po milijonskem dolgu kluba, ki ni prejel licence za naslednjo sezono, in slovesu dolgoletnega sponzorja Nafta Lendava so se odločili za stečaj.
V Lendavi so julija 2012 ustanovili Nogometni klub Nafta Lendava 1903, ki igra v drugi ligi in trenutno zaseda četrto mesto.
Svojega prvoligaša so imeli tudi v Beltincih, NK Beltinci je med slovensko elito igral med letoma 1991 in 2000 ter leta 1995 s petim mestom dosegel največji uspeh. Na prelomu tisočletja je zaradi finančnih in organizacijskih težav izpadel iz prve lige, igral v nižjih ligah, leta 2006 pa po več kot petih desetletjih obstoja dokončno razpadel.
Tudi v Beltincih so včasih spremljali prvo ligo, zdaj novi klub igra v nižjekakovostnem domačem tekmovanju.
Leta 2007 so kot njegovega naslednika ustanovili Nogometno društvo Beltinci, ki nastopa v drugi slovenski ligi in je uvrščeno v zadnji četrtini nastopajočih.
Več iz Sportalove rubrike Top 10
Prekmurje še zdaleč ni edina pokrajina, ki je nogometna kriza ni obšla. Tudi Zasavje je že preživljalo lepše nogometne čase, prav tako Koroška. Zgolj spomin je tudi Izola. Na novo pot pa so se bili iz nižjih lig prisiljeni podati tudi v Kopru, Primorju, Dravi, Interblocku ...
Jesenice, Olimpija ...
Hokejisti so v dresih kluba HK Acroni Jesenice zadnjič nastopali v sezoni 2011/12.
Eden bolj klavrnih koncev je leta 2012 dočakal HK Acroni Jesenice. Klub, ki je v več kot šestih desetletjih delovanja postal ikona slovenskega športa, je po letih kopičenja dolgov pred osmimi leti pod predsednikovanjem Slavka Kanalca začel ugašati in nazadnje končal v stečaju. Trofejni gorenjski kolektiv, v vitrino je postavil 32 lovorik za naslov jugoslovanskega in slovenskega prvaka, je v zadnjih letih delovanja tekmoval v ligi EBEL. Na Jesenicah danes s člansko ekipo deluje drug pravni subjekt, HDD Sij Acroni Jesenice zadnja leta igra v Alpski ligi.
HDD Olimpija je v prvem letu sodelovanja v ligi EBEL zaigral v finalu tekmovanja in izgubil po administrativni napaki. Po letih životarjenja je leta 2017 izginil s tekmovalnega zemljevida.
S hokejskim peklom so se v zadnjih letih spopadali tudi pri večnem tekmecu z Jesenic. Zadnja zgodba o nepreglednem poslovanju in posledično finančnih nezmožnostih je vezana na HDD Olimpija, ki mu je dolga leta predsedoval Matjaž Sekelj. Društvo je šlo pod predsednikom Markom Popovičem v poenostavljeno prisilno poravnavo, zadnja leta životarilo v ligi EBEL, s tekmovalnih zemljevidov pa izginilo leta 2017. Tako je v tem tisočletju propadel še drugi klub z imenom Olimpija, tudi v tem primeru so se upniki obrisali pod nosom. S člansko ekipo danes nastopa drug pravni subjekt, HK SŽ Olimpija, ki nastopa v Alpski ligi.
Lepše čase so že videli tudi v drugih slovenskih hokejskih mestih, tako sta na primer Bled in Celje daleč od nekdanjega članskega sijaja.
Prule, Cimos Koper, Gold Club ...
Prule 67 -v dveh letih od polfinala lige prvakov do groba
Propadi in padci niso zaobšli niti rokometnega prostora. Kako v dveh letih od polfinala lige prvakov do groba, dobro vedo pri RD Prule 67. To je svoj vrh doseglo na začetku tisočletja, ko je leta 2002 Celjanom izmaknilo naslov državnega prvaka in nato v četrtfinalu lige prvakov senzacionalno izločilo Kiel. A kratka zgodba o uspehu se je klavrno končala leta 2005, ko je društvo odšlo na pokopališče zgodovine, mlade selekcije so se takrat preslikale v novoustanovljeni rokometni klub Olimpija.
Rokometaši Cimosa iz Kopra so dvakrat zaigrali v četrtfinalu lige prvakov. Klub so po sezoni 2012/13 razpustili.
Kruto realnost so občutili tudi na zahodu Slovenije. Tako Cimos Koper kot Gold Club sta v ligi prvakov igrala proti uglednim evropskim klubom. Koprčani so se v sezonah 2008/09 in 2011/12 zavihteli celo v četrtfinale, leta 2011 so takratni slovenski prvaki v Bonifiki celo premagali veliki Atletico. V domačem prvenstvu so se veselili enega naslova državnih prvakov, trikrat pa postali pokalni zmagovalci. Zaradi dolgov so klub po sezoni 2012/13 razpustili. Njegov naslednik je RD Koper 2013.
Zlati časi Gold Cluba niso trajali dolgo. V Bonifiki je v Evropi navduševal tudi Gold Club, ki je med evropsko smetano vstopil v sezoni 2006/07 in se s tremi zmagami uvrstil v osmino finala, kjer je bil boljši španski Portland. Hrpeljci so se na Obali odločno zoperstavili tudi sloviti Barceloni, ki se je v Katalonijo vrnila z zmago z zgolj tremi zadetki ... A zlati časi hrpeljsko-kozinskega kluba, ki je leta 2005 osvojil pokalno lovoriko, so se končali leta 2008. Danes RD Škerjanc-Jadran Hrpelje-Kozina s člani igra v 2. DRL-ligi.
Z rokometnimi slovesi so se morali spopasti tudi v Škofji Loki, Slovenj Gradcu, Rudarju Trbovljah, Novi Gorici, Veliki Nedelji ... Padec je doživel tudi Slovan, pa ženska ekipa Olimpije, Zagorja.
Maribor, Koper ...
Pri KK Maribor so leta 2015 izglasovali stečaj.
Tudi pod koši ne cvetijo rožice. Pred petimi leti so pri KK Maribor zaradi neuspešne finančne sanacije izglasovali stečaj. Klub, ki je zrasel leta 2005, se je po polovici desetletja v nižjih ligah prebil do najkakovostnejše slovenske košarkarske lige in v njej vztrajal nepolnih pet sezon. Najvišje je končal leta 2013, ko je obstal tik pred finalom DP, kmalu zatem pa se je zaradi neobvladljivih dolgov, ki so se vlekli od sezone 2011/12, poslovil.
Težave se niso ognile niti Koprčanov.
S propadom klubov imajo izkušnje tudi na Obali. Koprska košarka je od osamosvojitve ugasnila vsaj dvakrat (KK Slovenica Koper, KK Koper Mladi). Lep spomin ohranjajo na leto 1993, ko je Slovenica Koper v nabito polni dvorani na Škofijah v velikem finalu slovenskega prvenstva namučila tedaj močno Olimpijo, Ljubljančani so serijo dobili s 3:1 v zmagah.
Po 26 letih so Koprčani lani znova zaigrali v finalu proti Olimpiji in se, takrat pod imenom KK Sixt Primorska (leta 2016 združitev ŠD Koš Koper in domžalskega KK Lastovka), veselili naslova državnega prvaka. Osvojili so vse, kar se je dalo. Ob DP še slovenski pokal, superpokal in ABA-ligo 2. V trenutno prekinjeni sezoni, v kateri so kot KK Koper Primorska ubranili pokalno in superpokalno lovoriko, je klub zaradi finančnih težav zapustil del igralcev, odšel pa je tudi trener Jurica Golemac. Ta zdaj vodi Cedevito Olimpijo.
Preberite še:
3