Nenavaden paradoks, a to je pač Olimpija

V nogometu se ne dogaja pogosto, da bi klub s trenerskega položaja odslovil osebo, ki je v rekordno kratkem času popravila napake trmastih predhodnikov, dvignila moštvo iz krize, ga napolnila s samozavestjo in približala idealom, h katerim stremijo navijači. K zmagam, zadetkom, napadalnim težnjam, uživanju v igri in iskrenosti izrečenih besed pred kamerami. Ne dogaja se pogosto, a se.

To dokazuje najnovejši primer Safeta Hadžića pri Olimpiji, ki spada v posebno kategorijo. Na prvi pogled je tako bizaren, da bi se mu lahko čudili po vsem svetu. No, skoraj povsod. Slovenija je vendarle izjema. Pri nas vzbuja drugačne poglede in pomisleke, saj se je na nogometnem planetu Olimpija v zadnjem obdobju zgodilo že toliko nevsakdanjih potez, da te ne more več nič presenetiti. Zlasti pri trenerskih manevrih, ki so pri ljubljanskem klubu zaznamovali tudi začetek sezone 2018/19 in nakazali, da Milan Mandarić še vedno ni našel prave rešitve.

Sportal Petardi večnih tekmecev in mojstrovini, ki ju morate videti #video

Predsednik Olimpije, ki bo v sredo na rojstnodnevni torti upihnil 80 svečk, mrzlično išče pravega trenerja. Pred kratkim je našel novega kandidata. To je Avstrijec Zoran Barišić, dolgoletni trener dunajskega Rapida, ki bo od torka dalje odgovoren za igro zeleno-belih. Prvo dokazovanje v Prvi ligi Telekom Slovenije ga čaka šele čez dva tedna, ko se bo končal reprezentančni premor, zmaje pa čaka zahtevno gostovanje v Murski Soboti!

Tu pa že nastopi prvi paradoks. Predsednik kluba bo z novim trenerjem zadovoljen, če bo tako uspešen kot njegov predhodnik. Kot Safet Hadžić, ki pa je opravljal vlogo trenerja le en teden, nato pa se je moral kljub vsemu dobremu, kar je naredil za zeleno-bele, posloviti. In prepustiti položaj Barišiću! Takšen je bil pač dogovor, v katerem je bilo Hadžiću ponujeno mesto dežurnega gasilca, ki pa ga je 49-letni Ljubljančan, z dušo in srcem predan Olimpiji, opravil tako dobro, da bi bilo lahko Mandariću žal, zakaj se ni odločil drugače. Najbolj pa mu je lahko žal, zakaj ni Hadžiću zaupal ''začasne'' priložnosti že prej. Denimo po bolečem porazu z Mariborom (0:3). Če bi mu, bi morda zdaj navijači Olimpije načrtovali odhode na evropska gostovanja v skupinskem delu lige Europa. Kdo ve. S tem, kar je v tako kratkem času na vročem stolčku pokazal Hadžić in povsem zasenčil predhodnika Linto, bi se srečanje v Ljubljani med slovenskim in slovaškim prvakom zagotovo končalo drugače. Veliko ugodneje za zmaje.

Tako pa sledi nova trenerska sprememba pri zmajih. Uradno bo zaživela v torek. Barišić bo v tej sezoni, ki traja komaj dva meseca in pol, že četrti trener Olimpije. Ilija Stolica, Aleksandar Linta, Safet Hadžić, zdaj še Zoran Barišić. Pestra paleta, ki se je zaradi zgoščenega ritma menjav ne bi sramoval niti znani pogrebnik trenerjev, kontroverzni predsednik Palerma Maurizio Zamparini.

V zraku vseeno ostaja pomislek, kaj bi dosegel Hadžić, če bi nadaljeval sezono kot trener Olimpije. Če se dan pozna po jutru, bi se zeleno-belim godilo veliko lepega.

Kateri trener Olimpije je ostal v tej sezoni neporažen? Le Safet Hadžić! Vodil je tri tekme, dvakrat zmagal v slovenskem prvenstvu (2:1 v Domžalah, 5:0 doma z Rudarjem), v Evropi pa remiziral na najtežjem gostovanju v Trnavi (1:1). Morda bi storil še kaj več, a je pogrešal pomoč napadalcev, ki jih njegov trmasti predhodnik sploh ni uvrstil na seznam nastopajočih.

Kateri trener Olimpije je v Prvi ligi Telekom Slovenije zbral več točk od Maribora in imel stoodstotni točkovni izkupiček? Le Safet Hadžić! Zmaje je približal vijolicam na šest točk zaostanka.

Kateri trener Olimpije je v letošnjih kvalifikacijah za evropsko tekmovanje, kjer so ljubljanski klub kot edinstveni fenomen v Evropi v kratkem času vodili kar trije strategi, ostal nepremagan? Le Safet Hadžić!

Kateri trener Olimpije je poskrbel, da so njegovi varovanci zatresli gol tekmeca prav na vsaki tekmi? Le Safet Hadžić.

Kateremu trenerju so nogometaši Olimpije tako zaupali, da so se sprostili, uživali na igrišču, bili napadalni, navijačem pa priredili veliko več užitkov kot pa glavobolov? Le Safetu Hadžiću! Strategu, ki mu je uspelo nekaj, česar ni mogel narediti niti trofejni Igor Bišćan. Zagrebčan, ki mu je Hadžić lani odstopil položaj po izgubljenem finalu pokala Slovenije proti Domžalam, v prejšnji sezoni, v kateri je osvojil dvojno slovensko krono, ni nikoli zmagal v domžalskem Športnem parku. Hadžiću je uspelo.

Uspelo pa mu je še nekaj nadvse pomembnega. V srca navijačev Olimpije je ponovno naselil optimizem, v Stožice se je vrnil spektakel. V ekipo je vrnil nekatere igralce, ki so se jim nerazumljivo odrekli njegovi trmasti predhodniki, zamenjal model igre, ki pod vodstvom srbskih strategov zaradi neuigranosti, jasne posledice pomanjkanja časa in avtomatizma ni prinašal rezultatskih ugodnosti. Navijači so to prepoznali, ga vzeli za svojega in ga po tekmi z Rudarjem pozdravili z ovacijami.

Sportal Trenutek, ko je vsem v Stožicah zastal dih #video

Podobno se je od stolčka Olimpije poslovil tudi Bišćan. Še bolj bučno in čustveno, le da je takrat občinstvo še verjelo, da bo možen dogovor in bo Hrvat ostal na klopi. Pri Hadžiću, ki je v enem tednu pokazal vse, kar bo moral za uresničitev ciljev pokazati tudi Barišić, to ni bilo možno. Mandarić je že segel v roko Dunajčanu hrvaških in srbskih korenin, poti nazaj, da bi pač podaljšal sodelovanje s Hadžićem, ni.

Hadžić, zvesti vojak v službi Olimpije in dežurni gasilec trenerskih požarov, se je poslovil. In to kako. Veličastno. S petimi zadetki v mreži Rudarja, s katerimi je pokvaril večer Marijanu Pušniku. Trenerskemu kolegu, ki ga je lani nasledil pri Olimpiji. Tisto pomlad, ko je šlo zmajem vse narobe, Hadžić pa je za silo preobrnil potek dogodkov in navijače najbolj osrečil s tem, da je vijolice izločil v polfinalu pokala. Če že v prvenstvu ni šlo najbolje.

Takrat so bili igralci v psihološkem krču. Prejšnji teden, ko je Hadžić čez noč prevzel ekipo, ki jo je še bolela glava po nesrečnem in bolečem domačem porazu s Spartakom iz Trnave, je bilo drugače. Veliko uspešneje. Igralce je preporodil, zaigral po drugačnem sistemu in požel simpatije. V prvenstvu mu je uspevalo vse, vprašanje pa je, kaj bi se lahko zgodilo v Trnavi, če bi lahko tam računal vsaj še na Andresa Vombergarja. Že skoraj pozabljenega napadalca, ki ga je potegnil z naftalina in navdušil gledalce.

Dobrosrčni vojak Olimpije, ki je že dalj časa na seznamu zaposlenih pri Olimpiji, dela za dobro kluba. Opravlja skavtsko delo, je oglednik, spremlja razvoj mlajših, prejšnji teden pa je vskočil in postal začasni trener. V najbolj občutljivem trenutku, ko je Olimpiji grozilo, da mu bo Maribor v prvenstvu ušel na razliko, izraženo z dvomestnim številom, saj se je bližal derbi v Domžalah, se ni ustrašil izziva.

Zdaj, ko je zapustil stolček in je že nekdanji trener Olimpije, bo za svoje delo prejel pohvale predsednika. Bo še kdaj oblekel uniformo dežurnega gasilca? Glede na razplet v prejšnjih tednih in številne menjave, bi lahko polikano uniformo pustil nekje na vidnem mestu, saj bi mu lahko že kmalu prišla zelo prav. Zoranu Barišiću ne želimo nič slabega, prav nasprotno, a ponorela statistika opozarja, da smo sredi sezone, nemirnega obdobja, ko se pri Olimpiji menjajo trenerji kot po tekočem traku. Zato ne bi več nikogar začudilo, če bi se Hadžić kmalu vrnil. Kdo ve.

Prejšnje kolumne:

Sportal Besede trenerja Maribora so otročje in nespoštljive

Sportal Tako nora eksplozija, da je Slovenija ena najbolj vročih v Evropi

Sportal Gol, ki jim je ukradel milijone

Sportal Trener Olimpije se norčuje iz svojih navijačev