Tako nora eksplozija, da je Slovenija ena najbolj vročih v Evropi

Strelski festival nam v zadnjih dveh krogih ponuja nepopisno kanonado zadetkov. Ponuja bistvo vsega, kar obožujejo navijači, pa tudi bistvo vsega, kar osmišlja želen potek karier nogometašev. Cilji so bolj ali manj osredotočeni v eno smer. V doseganje zadetkov, točk, zmag. Več ko je zadetkov, večja je radost.

V zadnjih krogih Prve lige Telekom Slovenije so strelci skoraj ponoreli. Padajo tako lepi in atraktivni zadetki, da so zasloveli tudi v nogometno razvitejših državah. Edinstven primer je težko ponovljiva spektakularna rabona Nina Kouterja v mreži Domžal. Stroji za zadetke meljejo na polno. Brez milosti do branilcev, zlasti pa vratarjev, delajo na visokih obratih in prežijo na nove žrtve. Na zadovoljstvo občinstva poteka eksplozija zadetkov.

Zagovorniki teorije, da ne bo šlo tako v nedogled in da bodo že prihodnji krogi, ko se bodo obrambe malce bolj spoznale in utrdile, postregli z bistveno manj zadetki, trdijo svoje. Druga skupina bolj razmišlja o zvezni vrsti in napadu. O tem, kako se v prvoligaških ekipah, prepolnih kadrovskih sprememb, kar v obdobju prestopnega roka ni nikakršna novost, še manj pa posebnost, še uigravajo akcije v napadu. Kako soigralci še spoznavajo in tipajo drug drugega. Če bodo trenerji uspešni pri prenašanju znanja in idej na varovance, bi lahko iz tedna v teden spremljali napredek. Akcije bi bile bolj utečene, napadalci bi si priigrali več priložnosti. To bi bila slaba novica za obrambo. Napadi lahko torej postanejo vedno nevarnejši, s tem pa lahko naraste število morebitnih zadetkov. A kako bi se lahko povečalo, če bodo bistveno bolj čvrste tudi obrambe? Kdor se bo uigral prej, bo očitno zmagovalec.

Za zdaj lahko govorimo o pravi poletni mrzlici zadetkov. Kot da bi ime naše medijske pridobitve Sportal Goool, s katero smo napovedali začetek nove prvoligaške sezone, na njej pa vam na najbolj priljubljenih družbenih omrežjih hitro in dinamično ponujamo najzanimivejše pripetljaje s prvoligaških dvobojev, dodatno spodbodlo strelce. Na našo in vašo srečo je med ponujeno videovsebino z naskokom največ zadetkov, kar priča o atraktivnosti dvobojev, ki štejejo za prvoligaške točke na slovenskih tleh!

V tej sezoni so slovenski prvoligaški klubi odigrali 20 tekem, mreže pa so se zatresle že 67-krat. Izjemno. V prvem krogu se je prvoligaška deseterica podpisala pod 14 zadetkov, v naslednjem jih je bilo še malce manj, le dvanajst, to pa je bil tudi edini krog, v katerem sta se tekmi končali z začetnim rezultatom 0:0. Zanimivo je, da sta takrat brez zadetkov ostala tako Maribor kot tudi Olimpija. Po dveh krogih torej povprečje doseženih zadetkov ni obetalo tako bombastičnih naslovov. Na obračun je padlo v povprečju 2,6 gola, kar je število, ki v zgodovinsko-statističnih okvirih kaj dosti ne izstopa.

Nato pa se je začelo. Nori tretji krog je vse skupaj spremenil. Rezultati so spominjali na hokejske, doseženi pa so bili na način, ki ga ljubitelji najpomembnejše postranske reči na svetu obožujejo. Na nogometnem igrišču. Z nogo, glavo ali katerimkoli drugim delom telesa, s katerim se lahko premaguje vratarje. Čeprav so kar štirje slovenski klubi le nekaj dni pred tem krogom še igrali evropske tekme, so si strelsko dali duška. Vijolice so tako s 5:2 torpedirale Aluminij, Mura pa je v nepozabnem srečanju dodatno zasolila rane Domžal in jih ponižala s 5:1. Veliko zadetkov je padlo tudi v Ljubljani (2:2), kjer je gostovalo Celje. Skupno je bilo v tretjem dejanju prvenstva doseženih kar 21 zadetkov, več kot štiri na tekmo!

Strelski ritem je bil močno razgret, a so ga nogometaši, zbrani v klubski eliti na sončni strani Alp, zmogli ponoviti še enkrat. Skoraj. Festival zadetkov se je nadaljeval. V četrtem krogu, ki je trajal od sobote do ponedeljka, so se mreže ponovno tresle kot na ekshibicijskih tekmah. Maribor je bledi Gorici prisolil petico, Olimpiji je pripadel poker na Gorenjskem, Domžalčani so zaploskali trem od štirih zadetkov, ki so jih videli na derbiju za drugo mesto in so jih dosegli rumeni, v ponedeljek pa je dramo, napeto do zadnjih sekund, prepolno zadetkov, priložnosti, razveljavljenih golov in strelov v okvir vrat, dobil Rudar. Velenjčani so zmagali s 3:2, četrti krog pa je tako postregel s strelsko učinkovitostjo skoraj v rangu prejšnjega. Padlo je 20 golov, okrogli štirje na tekmo. S tem pa se je število doseženih zadetkov v tej sezoni povzpelo že na 67.

Povprečno torej na tekmo pada 3,35 gola. Gostitelji jih dosegajo malce več (1,80 proti 1,55), Slovenija pa je v tem trenutku strelsko ena najbolj vročih prvih lig v Evropi. Zaostaja le za dvema. Za Estonijo, kjer padajo zadetki z neverjetno lahkoto, in Švico, kjer so navijači v uvodnih krogih v tej sezoni zagotovo že prišli na svoj račun.

Če bodo slovenski prvoligaši ohranili tako visoko povprečje doseženih zadetkov na tekmo, se bo izpisal nov rekord. V preteklosti so bile večje razlike med velikimi in mali, najslabši klubi pa so lahko hitro postali nič hudega sluteča topovska hrana za najboljše. Takšna obdobja, ki so jih zaznamovale večkratne razlike med klubi, so minila. Če bi zato v tej sezoni obveljalo pri tem strelskem povprečju, bi Slovenija zaploskala novemu rekordu. Za zdaj ga v strelskem smislu drži prvoligaška sezona ob koncu prejšnjega stoletja (1999/2000), na kateri je bilo na tekmo doseženih 3,10 zadetka.

V tem tisočletju je še ni bilo sezone, v kateri bi na dvoboj povprečno padli vsaj trije zadetki. Morda jo dočakamo zdaj. Če bo tako tudi v prihodnje - ljubitelji ne bi imeli prav nič proti temu, da se strelski festival nadaljuje -, bi lahko že to nedeljo na večnem derbiju v Stožicah videli ogromno zadetkov. To bi bilo šele nekaj. To bi bila prava strelska rapsodija v pravem pomenu besede.

Koliko zadetkov se povprečno na tekmo dosega v prvih ligah na tleh Evrope?

Prejšnja kolumna:

Sportal Gol, ki jim je ukradel milijone

Preberite še:

Sportal Po nori nedelji festival zadetkov tudi v ponedeljek! #video