Gol, ki jim je ukradel milijone

Zadetek, ki ga je v četrtek dosegel Bojan Jokić, bo v nočnih morah še dolgo preganjal Domžale. Kranjčan je zadel v obdobju odkrite premoči slovenskega kluba, ko so ponovno poslušali pohvale na svoj račun. Ko je slovenski kapetan zatresel mrežo, je bilo razočaranje na drugi strani tako veliko, da se Rožmanova četa ni več pobrala. Ni ji bilo več pomoči. Evropa se je poslovila, hiter izpad pa je prinesel ogromno žalost. Tudi finančno. Častno je izpasti, a čutiš nelagodje, ko veš, da si bil boljši in ti to prizna tudi tekmec, končni rezultat pa ni na tvoji strani. A tak je nogomet.

V nekaj dneh je na glavo obrnil zgodbo o taktično prepričljivih Domžalah, zrelih za najvišje domete. Proti Ufi so bile silovite, premišljene, disciplinirane, malodane všečno evropske. Le nekaj dni pozneje, ko je večina igralcev še vedno razmišljala o zapravljenih priložnostih proti Ufi, je bilo povsem drugače. Rumeni so bili v Fazaneriji manj prodorni, bolj ranljivi in nasploh neprepričljivi. Pravo nasprotje podobe ekipe na četrtkovi tekmi in dokaz, kako močno vlogo ima v svetu nogometa psihološka plat.

Da bo v nedeljo slabo, so dale slutiti besede Simona Rožmana. Nerad jamra v medijih ali išče alibije, a tokrat je vedel, da je bil način, do katerega je prišlo do izpada proti Ufi, preveč boleč, da bi lahko ekipa hitro pozabila na razočaranje. Nastopilo je obdobje žalovanja, trener je opozarjal, da bodo potrebni tedni, ne dnevi, da se vse skupaj pozabi. Niti ne pozabi, ampak vsaj omili spomin. Vedel je, da bo potreben čas, ni si pa mislil, da bo padec tako izrazit. Tega ni verjel skoraj nihče, zato so bili nedeljski prizori nemoči rumenih, ki jim je Mura polnila mrežo, neverjetni. Sploh v obdobju, odkar vodi Domžale Rožman. Kot da bi se preslikal lanski poraz v pokalu, hkrati pa postregel še z večjo nemočjo, ki jo je lahko v neposrednem prenosu spremljala vsa Slovenija.

V Murski Soboti je šlo Domžalam vse narobe. Naleteli so na motiviranega tekmeca, ki je dvoboj z njimi doživljal kot evropski spopad, v prid jim niso šle niti sodniške napake, prejeli so rdeči karton, imeli izključenega trenerja, za nameček pa prejemali še zadetke, ki so postali senzacija dneva (celo) v tujini. Mojstrovina Nina Kouterja še vedno odmeva. Kako klavrn dan so imele Domžale, priča podatek, da ni pomagal niti srečen gol Tonćija Mujana. Niti malo. Mura je bila navdušujoče dobra, njeni igralci pa navdihnjeni, polni užitkov. Domžale so bile v tako velikem psihološkem krču, da so Muri olajšale delo.

Tako veliko moč ima v nogometu psihologija. In tako hude posledice je prizadejal Domžalam zadetek Jokića. Eden njegovih petih, ki jih je v klubski oziroma reprezentančni karieri sploh dosegel. Žalost je bila še toliko večja, ker bi v 3. krogu kvalifikacij za evropsko ligo dobili predstavnika iz Luksemburga. Potem pa bi bil skupinski del, če bi Rožmanova četa proti Progresu upravičila favorita, pod njegovim vodstvom ga je še vedno, ko je v Evropi naletela na papirju na slabšega tekmeca, oddaljen le še en korak.

Domžalam bi se nasmihalo več lepih stvari. Vsaj trimilijonski zaslužek s strani Uefe in podaljšanje evropske sezone do zime. Tako pa od tega ne bo nič. Ne bo višjih nagrad Uefe, ne bo evropske selitve v Stožice, lahko pa bi prišlo do razprodaje ekipe. Tako kot je še po vsakem evropskem izpadu.

''Po Evropi se za nas zgodba vselej začenja znova, kar je realnost, v kateri delujemo. Prihodnji tedni bodo pokazali, v kakšni zasedbi bomo krenili v nadaljevanje sezone, v katerem nas vsekakor čaka trd boj za vsako točko,'' je po porazu v Murski Soboti dejal Rožman. Z razlogom ga skrbi, da bi prestopni rok ponovno osiromašil njegovo zasedbo. V sezono je vstopil z močno ekipo, se vedno glasneje pridružil mnenjem, da bi se lahko Domžale v tej sezoni povsem vmešale za boj za naslov prvaka, zdaj pa bi lahko doživele osip.

Pri tem pa velja še nekaj. Klub bi za igralce, ki bi lahko zapustili Domžale, prejel bistveno več, če Jokić ne bi zatresel domžalske mreže. Če bi Domžale napredovale v Evropi, bi jim z evropskimi uspehi rasla cena na mednarodnem trgu. Evropske tekme prinašajo obilico koristi, igralcem pa največjo promocijo. Domžalčani so z njo tako kot Velenjčani za letos že končali, zato jim je Jokićev gol ukradel milijone. Nikakor ne sanje, milijone pa. Tiste pri zaslužkih s strani Uefe, pa tudi tiste, ki bi jih lahko prejeli z višjimi odškodninami.

Če bi Domžalčani v četrtek premagali Ufo, bi tri dni pozneje v Fazaneriji zagotovo leteli na igrišču, občinstvo pa bi nato spremljalo veliko bolj enakovredno tekmo. Tako pa je ostalo pri neprimerno slabši predstavi Domžal kot v uvodnih krogih. Čeprav je v ekipi tudi nekaj prekaljenih mačkov z bogatimi izkušnjami, ni pomagalo. Ni pa še nič izgubljenega. Zaostanek za vodilnim Mariborom je v prvenstvu minimalen, zgolj točka. Kako pa gre že tista? Bolje enkrat izgubiti s 5:1, kot pa petkrat 1:0. Vse je še odprto. Sanje so še tukaj, zmanjkal bo le kakšen milijon.

Prejšnja kolumna:

Sportal Trener Olimpije se norčuje iz svojih navijačev

Preberite še:

Sportal Po nedeljski eksploziji remija v Velenju in Novi Gorici #video