Trener Olimpije se norčuje iz svojih navijačev

"Posameznikov ne komentiram, pomembna je ekipa," se je, podobno kot po četrtkovi tekmi, z eno najbolj nogometnih floskul trener Olimpije tudi v nedeljo zvečer izognil odgovoru na vprašanje, kaj se dogaja z najpomembnejšimi posamezniki v njegovem moštvu. S tem pa zagotovo poskrbel, da je iz majhne množice tistih, ki prisegajo na njegovo delo, odkorakalo še tistih nekaj navijačev Olimpije. Nič čudnega.

Vsakega navijača, ki potuje v Baku, Krško, Novo Gorico ali Stožice, zanima vse, kar se dogaja v njegovem ljubljenem klubu. Tiste, ki ga na delu spremljajo tri tisoč kilometrov stran, verjetno celo to, ali je trenerjeva opcija C za mesto desnega bočnega branilca na avtomobilu zamenjala zimske gume. Zaljubljenec v Olimpijo, ki za njo prepotuje sto kilometrov, hoče morda vedeti tudi to, kako dobra je nova športna obutev kapetana. Navijač, ki do tekme svojega kluba prehodi le nekaj sto metrov, se verjetno sprašuje, zakaj nogometaš, ki je najbolj nevaren v ekipi, z igrišča, če se sploh znajde na njem, odhaja predčasno.

To, zakaj se še drugič zapored, čeprav nista poškodovana, v ekipi nista znašla najboljša strelca dveh šampionskih sezon v zadnjih treh letih, pa zanima prav vse!

Tudi tiste navijače, ki na štadionu Olimpije še sploh niso bili. So se pa enkrat peljali mimo njega ravno v času tekme ... Tudi takšne, ki Olimpijo samo "všečkajo", namesto dresov pa raje "nosijo" zeleno-bele fotografije na profilih različnih družbenih omrežij. Pravzaprav si odgovor na vprašanje, zakaj trenutno ne igrata Issah Abass in Rok Kronaveter, zasluži prav vsak, ki je Olimpijo in njeno zgodbo kdaj vsaj ošvrknil.

Prvi je bil z 12 goli v obeh tekmovanjih najboljši strelec v prejšnji sezoni, ki je postregla z zgodovinsko dvojno lovoriko. Z veseljem v državnem prvenstvu in pokalnem tekmovanju. Drugi je bil s 17 goli najboljši strelec Olimpije ob njenem prvem naslovu državnega prvaka po dolgih 21 letih čakanja, tako pred dvema letoma kot tudi konec maja letos pa zabil odločilna gola, ki sta Ljubljančanom prinesla veliko veselje.

Prvi je novo sezono začel podobno "sijajno", kot je sklenil prejšnjo. Z incidentom. Z rdečim kartonom na uvodu v novo sezono si je prislužil tri tekme suspenza Uefe, očitno pa so ga kaznovali tudi njegovi doma. Na zadnjih dveh prvenstvenih tekmah ga namreč ni bilo zraven. Nič presenetljivega.

Nekoliko nespretno je mladega Afričana že pred časom javno, mimo trenerja, prečrtal kar predsednik državnih prvakov. Če trener že noče komentirati degradacije Milana Mandarića, pa bi lahko navijače, ki jim je pred tremi dnevi tako vehementno podaril visoko rekordno evropsko zmago, razveselil vsaj z odgovorom na vprašanje, ki si ga zastavljajo že ves teden: "Kaj se dogaja z Mariborčanom, ki je v dveh letih kar dvakrat poskrbel, da je na noge spravil Ljubljano?"

Naj vam razkrijemo "veliko" skrivnost. Na treningu je res počilo. Cristiano Ronaldo iz Stožic, nogometaš z dresom Olimpije s številko 7 na hrbtu, ni znal držati jezika za zobmi. Trenerju, ki že tako ni (bil) najboljše volje, saj s tribun sem in tja zasliši vzklikanje imena svojega predhodnika, je prekipelo in postavil ga je na hladno.

Pustimo ob strani dejstvo, da so najbolj predrzni športniki kot po pravilu tisti, ki takrat, ko napoči 90. minuta v Velenju oziroma 81. v Domžalah, namesto v vratarja, vratnico ali pa čez gol merijo v mrežo. To je bila trenerjeva povsem upravičena odločitev. On je glavni in ima zadnjo besedo. Tako je tudi prav.

Če bi povedal tako, kot je bilo, bi ga verjetno podprl marsikateri navijač od teh, ki zdaj pljuvajo po njem in ga podijo iz kluba. Seveda je tako tudi ali pa morda predvsem zato, ker pod njegovim vodstvom Olimpija ni zadela na kar štirih od petih tekem, ki jih je odigrala, in šele drugič v zgodovini kluba in prvič po letu 1996 v uvodnih dveh prvenstvenih ni zabila niti enega gola. Če bi svet danes zamrznil, pa bi prvenstvo končala na mestu, ki prinaša dodatne kvalifikacije za obstanek v ligi.

Toda če bi bil pošten do njih, bi danes marsikateri navijač Olimpije ob dejstvu, da je trener v roke dobil prepolovljeno šampionsko ekipo, morda potrpežljivo čakal na rezultate, veselo ugotavljal, da je le z 0:1 po trdem boju v Evropi izpadel proti klubu, ki je lansko jesen iz lige prvakov porinil Atletico Madrid Jana Oblaka, in se trkal po prsih po rekordno visoki evropski zmagi. Morda bi pošteno priznal, da bi bili lahko Ljubljančani danes z le nekaj več sreče z dvema zmagama na vrhu prvenstvene lestvice.

Ampak ne. Srb, ki je obljubil, da bo postal prvi tuji trener v zgodovini kluba, ki bo govoril slovensko, se je odločil, da bo ravnal po svoje, in takšno možnost prečrtal. 

Škoda, gospod Ilija Stolica.

Kajti morali bi vedeti, da vam, ko v teh dneh prodajalko v kakšni izmed ljubljanskih trgovin vprašate, kje lahko najdete sadje, ta ne hiti razlagati o novih žarnicah, ki so jih ravno dobili, in potem še o tem, kako neverjetno varčne so, ampak s prstom pokaže na banane, pomaranče in v tem času zagotovo tudi lubenice. Zato, ker je v delovnem času tam zaradi vas. Kupca.

Ko vas, gospod trener, sprašujemo po odgovorih na vprašanja, ki ste jih dobili v zadnjih dneh, tega ne počnemo zato, da bi vas spravili v nelagoden položaj, ampak zato, ker si jih v teh dneh zastavlja prav vsak navijač Olimpije. Navijači pa so, če si sposodimo še eno obrabljeno nogometno floskulo, najpomembnejši. Nogomet se igra zaradi njih, mar ne?

Zato bi bilo za vas zagotovo bolje, da se prenehate norčevati iz tistih, zaradi katerih tukaj sploh ste, in kdo ve, morda se takrat zgodi tudi to, česar si tako zelo želite. Mogoče vam bodo dali čas in lahko boste pokazali, da ste to, za kar so vas nekateri označili. Pep Guardiola z Balkana, ki govori pet jezikov in bo kmalu še šestega.

Pa srečno!

Prejšnja kolumna:

Preberite še:

Sportal Domžale po šovu Ibričića na vrh, Olimpija ostaja na začelju! #video