Ponedeljek, 8. 4. 2019, 10.47
5 let, 8 mesecev
Intervju: Milan Tučić (Rudar Velenje)
Eden redkih Ljubljančanov, ki ni nikoli sanjal o Olimpiji, nato pa ji je še zagodel #intervju
Slovenija je kar 16 let čakala na junaka, ki bo mrežo Olimpije na eni tekmi sredi Ljubljane napolnil s tremi zadetki. Navijače zmajev je utišal mladi napadalec Rudarja Milan Tučić, rojeni Ljubljančan, ki zase priznava, da ga na Olimpijo ne veže prav veliko. Veliko raje razpreda o knapih, ki jim je pomagal do dragocene točke v Stožicah (3:3), pa tudi Bravu.
To je bila čarobna predstava 22-letnega Ljubljančana, ki si je privoščil obrambno vrsto Olimpije. Najprej je zadel v slogu Zlatana Ibrahimovića (1:2), nato hitro in spretno odgovoril na visoko vodstvo zmajev (2:3), za konec pa s pravcato mojstrovino postavil končni rezultat 3:3. Nekdanji mladi reprezentant jo je pošteno zagodel Olimpiji in svoj prvi hat-trick, odkar tekmuje v Prvi ligi Telekom Slovenije, proslavil pred številnimi prijatelji in sorodniki na tribunah. Žal brez žoge, ki bi si jo zaslužil kot spomin na zgodovinski podvig, a se po dvoboju ni znašla v njegovem naročju.
Mladi junak velenjskega Rudarja dobro ve, kako je biti stroj za zadetke. Preden se je pridružil knapom, je v sezoni 2016/17 v tretji ligi na 23 tekmah dosegel kar 32 golov! Na gostovanju Brava v Lescah je zadel v polno osemkrat in poskrbel za nor rekord. Zdaj je najboljši strelec Rudarja, a noče spati na starih lovorikah. Zavrača vsakršno evforijo in sporoča navijačem, da je povsem osredotočen na nov cilj. Na sredin derbi s Celjem, na katerem bo Rudar lovil zlata vredne točke v boju za obstanek. ''To je sosedski derbi. Pri Rudarju doživljamo to tekmo podobno kot tiste proti Mariboru ali Olimpiji. Motivacije ne bo manjkalo,'' sporoča Tučić, za prijatelje in soigralce Miki. Še en Ljubljančan, ki je na svoji nogometni poti zaobšel Olimpijo, nato pa jo z zadetki prisilil k razmišljanju, ali je s tem storila napako.
Vrhunci srečanja v Ljubljani med Olimpijo in Rudarjem (3:3):
Je za vami eden najlepših večerov v karieri?
Res je bilo lepo, a iz tega ni treba delati neke evforije. Lepo je doseči tri zadetke, še posebej v Ljubljani, kjer sem se rodil in imam dosti prijateljev, a je glede na to, da nas že v sredo čaka nova tekma, brezpredmetno, da se zdaj dvigujem v nebo. Ali pa da bi me drugi povzdigovali. Treba se bo dokazati tudi v sredo in nadaljevati dobre igre. Upamo na boljše rezultate Rudarja. Zdaj smo pod vodstvom novega trenerja Almirja Sulejmanovića dvakrat remizirali. Srčno upam, da bomo dočakali tudi kakšno zmago. Če bi v sredo obveljalo pravilo, da gre v tretje rado, bi to takoj podpisal!
V Ljubljani ste se vrnili iz skoraj izgubljenega položaja. Ob polčasu ste zaostajali z 0:2, nato še sredi drugega dela 1:3. Ste prišli lažje do cilja zaradi morebitnega podcenjevanja Olimpije?
Kaj pa vem. Olimpija nas je pred to tekmo dvakrat doma nadigrala. Enkrat s 5:0, drugič s 4:0. Mogoče nas je zaradi tega podcenjevala, mogoče pa tudi ne. Nerad govorim o tem. To je nehvaležno. Mogoče jih je utrudila pokalna tekma, ki so jo imeli v četrtek proti Aluminiju. Je pa nogomet zanimiv prav zaradi tega, ker pride kmalu nova tekma. In nov izziv za dokazovanje. Razpredati o tem, ali je bila Olimpija proti nam slaba ali dobra, ne pelje nikamor.
Kaj se je dogajalo ob polčasu, ko ste kljub dobri igri, s katero ste si priigrali veliko priložnosti, dovolili Olimpiji, da vam pobegne za dva zadetka (0:2)?
Naš trener vedno pravi, da moramo ostati zbrani vso tekmo, prav do zadnjega piska na tekmi. Da ne pademo v ritmu, čeprav izgubljamo 0:2, enako pa bi veljalo tudi za takrat, če bi vodili z 2:0 in se ne bi smeli ustaviti ali sprostiti. Ne. Trener nam je dejal, da smo v prvem polčasu igrali dobro. Da so bile priložnosti na naši strani. Žal nismo zadeli, a pride tudi takšna tekma, ko napadalci nimajo svojega dneva. Ta občutek dobro poznam. Sam sem ga občutil jeseni prav proti Olimpiji na tekmi v Velenju. Na igrišču smo se držali dogovora v slačilnici, na koncu pa je bil rezultat pokazatelj, da smo vztrajali do konca in nismo padli, čeprav smo zaostajali z 1:3.
V tej sezoni je dosegel že devet zadetkov. Omenili ste tekmo jesenskega dela, ko vam ni šlo prav nič po načrtih. Zapravili ste toliko priložnosti, da se je marsikdo spraševal, ali ste takrat sklenili pakt ali pa predpogodbo z Olimpijo in ji nočete zatresti mreže.
Morda je bilo res tako videti, ker sem Ljubljančan, ampak žal napoči tudi tak dan. To vam lahko povem iz izkušenj. Ne vem, kaj naj drugega povem, kot to, da je treba trenirati in popraviti neučinkovitost.
Ste zaradi tega v nedeljo v Stožicah čutili dodatno zadovoljstvo, da ste vsem dvomljivcem poslali sporočilo, da niste do Olimpije prav nič prizanesljivi?
Ne, s tem se res nisem obremenjeval. Tista tekma je bila že davno odigrana. V dvoboj sem šel povsem normalno, tako kot v vsakega. Dobro smo trenirali ves teden, tudi proti Gorici (2:2 v 24. krogu, op. p.) se je videlo, da igramo dobro. Je pa res, da je lažje igrati proti Mariboru, Olimpiji ali Domžalam, saj trenerju niti ni treba preveč govoriti. Tekma je namreč že sama po sebi ogromna motivacija. Rad bi še enkrat pohvalil fante za predstavo v Ljubljani. Res smo dobro igrali!
Je prvi Slovenec po Damirju Pekiću, ki je Olimpiji sredi Ljubljane na eni tekmi zabil tri zadetke. Dočakali ste prvi hat-trick v Prvi ligi Telekom Slovenije. Ste se na klubski avtobus odpravili z dragocenim spominkom, žogo, s katero ste zadeli trikrat v polno?
Ne. Žoge mi niso dali. Mogoče mi jo bodo poslali v Ljubljano, ko se vrnem, da jo vendarle prejmem kot spomin. Si bomo že nekaj domislili. Po tekmi sem poskušal priti do nje, v akcijo smo poslali tudi naše trenerje, a ni šlo. Morda bo pa drugič. Morda pa bom na naslednjem gostovanju pri Olimpiji spet dosegel tri zadetke, pa bom nato dobil dve žogi (smeh, op. p.).
Po podatkih OptaŽabarja ste prvi Slovenec, ki je na gostovanju pri Olimpiji v prvi ligi dosegel tri zadetke. Prvi po Damirju Pekiću, ki je to dosegel daljnega leta 2003.
Joj. Ko so me o tem spraševali po tekmi, sem odvrnil, da sploh ne vem, kdo je to. Upam, da mi Damir Pekić tega ne bo zameril. Takrat sem vendarle imel le šest let.
Za reprezentanco zadel proti Franciji
Mrežo Francije je v dresu mlade izbrane vrste zatresel na dvoboju v Domžalah (1:3). Milan Tučić, najboljši strelec Rudarja v tej sezoni, je šestkrat oblekel tudi državni dres. Bil je mladi reprezentant in je barve Slovenije petkrat zastopal tudi v kvalifikacijah za EP 2019, kjer je zatresel mrežo izjemno močnim francoskim vrstnikom. Če bi bil nekaj let mlajši, bi se lahko pripravljal na veliki vrhunec, Euro 2021 na domačih tleh, tako pa bo lahko velik dogodek, ki ga bosta gostili Slovenija in Madžarska, spremljal le kot navijač.
''Imeli smo to nesrečo, da smo morali z našo generacijo igrati kvalifikacije, zdajšnji selekciji pa tega ni treba, saj ima omogočen nastop na Euru. Upam, da se bodo dobro pripravili in dokazali, kako Slovenija premore dobre mlade igralce. Nam je v kvalifikacijah malce zmanjkalo. Zbrali smo veliko točk, bili na lestvici takoj za Francijo, s katero smo v gosteh celo remizirali. Dobro smo igrali in se borili drug za drugega.''
Je bilo v Stožicah na tribunah veliko vaših prijateljev, sorodnikov?
Zaradi tega mi je še bolj toplo pri srcu. Na tribunah namreč resnično ni manjkalo mojih navijačev, sorodnikov. Hvala vsem, da so me prišli podpirat in spodbujat. Med proslavljanjem zadetkov sem s prstom pokazal nanje in jim dal vedeti, da mislim nanje. Vesel sem, da so prišli na tekmo. V Ljubljani je vedno lepo igrati. Tukaj sem rojen, odraščal sem v Šiški. Zato mi je bilo po tekmi žal, ker nisem mogel ostati dlje časa z njimi. A sem profesionalec, z avtobusom pa smo se hitro odpravili v Velenje, saj nas v ponedeljek čaka nov trening, v sredo pa zelo pomembna tekma.
Pri 20 letih se je iz tretje lige odpravil v prvo in oblekel dres velenjskega Rudarja.
Ste se zaradi tega, ker ste odraščali v Šiški, v mladosti odločili za Bravo?
Da. Živim blizu stadiona ŽAK. Zato sem začel nogometno kariero pri Ljubljani, jo pri 12 letih nadaljeval pri Bravu, leta 2017 pa sem odšel v Velenje. Pri 20 letih.
Ljubljano ste zapustili po izjemni sezoni 2016/17, v kateri ste v tretji ligi za Bravo na 23 tekmah dali kar 32 zadetkov.
Takrat sem ocenil, da moram v karieri stopiti korak naprej. Prišel sem k Rudarju, v nov klub, kjer me je čakalo novo dokazovanje. V Velenje sem prispel skromno, ponižno, željan dokazovanja. Nato sem si izboril mesto v najboljši enajsterici. Imam redno minutažo, to pa je v tem trenutku tudi najbolj pomembno za moj razvoj.
Knapi so pokvarili načrte Olimpije z remijem (3:3). Vas Olimpija, ki je v zadnjih treh sezonah dvakrat osvojila naslov državnega prvaka, kot rojenega Ljubljančana ni nikoli zanimala?
S tem se ne obremenjujem. Očitno je že tako zapisano v zvezdah oziroma je takšna moja usoda. Morda mi pa Olimpija ni usojena. Pri Rudarju sem zadovoljen. Minutaža je dobra, redno igram, dobro mi gre. Zato iz tega, ker nisem nikoli igral pri Olimpiji, ne bi delal panike. Pač nisem. Če bom kdaj, bo fino. Fino pa bo po drugi strani tudi, če pride Bravo v prvo ligo. Verjamem, da bom nekoč spet zaigral za Bravo. Takrat, ko se bom vrnil domov.
Torej Olimpija ni bila nikoli del vaših otroških sanj?
Ne. To je zame morda še bolje. Olimpija je veliko ime, a me nanjo ne veže prav nič. Do nje ostajam nevtralen, če se lahko tako izrazim.
Profesionalec od glave do peta
Kaj je o Milanu Tučiću povedal trener Almir Sulejmanović? "Mikiju se je na tekmi proti Olimpiji vrnilo pridno delo na treningih. Je vztrajen fant, pravi profesionalec, želi si uspeti tako v nogometu kot tudi v življenju. Ne bi pa pohvalil le njega, ampak vse igralce Rudarja. Od prvega do zadnjega so odigrali dobro tekmo, ustvarjali pritisk, priložnosti in bili ustvarjalni."
Bi bil torej vaš naslednji korak, ko boste razmišljali o menjavi kluba, tujina ali kateri izmed večjih slovenskih klubov?
Ne vem. Brez zveze mi je nekaj napovedovati. Ko bo napočil konec sezone, bom premislil, kaj je dobro zame. Zdaj so vse misli osredotočene na tekmo s Celjem. V sredo nas čaka derbi, potem pa še deset tekem. Ko pa bo konec sezone, bom razmišljal o tem, ali kam prestopiti. Če tega ne bo, ne bom prav nič slabe volje, saj me z Rudarjem veže še eno leto pogodbe. Ostajam na realnih tleh in se s tem ne obremenjujem. Najbolj je pomembno, da delam to, kar imam rad. To mi največ pomeni. Če bodo prišle kakšne ponudbe, bo to pomenilo, da dobro delam.
V dresu knapov se je vpisal med strelce tudi na evropskih tekmah.
Vam prvoligaški ritem poleg igranja nogometa omogoča še vzporedno opravljanje študija?
Težave ne predstavlja to, da bi bilo igranje nogometa preveč naporno, a je situacija taka, da kot študent ne bi bil stoodstotno prisoten v nogometu. Sam pa imam raje stvari, ki sem jim povsem posvečen in predan. Nikakor nimam rad polovičarstva. Zdaj sem osredotočen le na nogomet. Upam, da bom v njem uspel. Če pa ne bom, se lahko še vedno vrnem na študij, saj ne bom prestar.
Kakšno odskočno desko predstavlja Rudar za mlade nogometaše?
Zelo lepo. Ljudje so opazili, kako mlada ekipa smo in kako veliko minutažo imamo. To je v preteklosti dokazal tudi Jaka Bijol. Imamo pa tudi tri, štiri izkušene igralce, ki skrbijo, da mlajših soigralcev po takšnih tekmah, kot je bilo 3:3 z Olimpijo, ne ponese evforija. Ali pa, da po hat-tricku ne pomislim, kako sem osvojil svet, temveč ponižno treniram naprej.
O tem, kakšen bo njegov naslednji korak, kar se tiče klubske kariere, bo razmišljal po koncu sezone.
Točka v Ljubljani vam pomeni veliko v boju za obstanek. Še vedno ste na devetem mestu. Če bi se prvenstvo končal zdaj, bi morali reševati prvoligaški status v dodatnih kvalifikacijah.
Liga je maraton. Odigrati moramo 36 tekem. V tej sezoni nas čaka še 11 srečanj. Sem optimist in verjamem, da nam bo uspelo. Da bomo osmi ali pa celo še višje. Vsekakor se bomo potrudili, to lahko zase obljubim!
3