Nedelja, 26. 4. 2020, 11.00
1 leto, 10 mesecev
Iza Mlakar in njena prihodnost
Iza Mlakar: Pomembno je le, da bom srečna
Najboljša slovenska odbojkarica zadnjih let Iza Mlakar je kljub težavam s poškodbami navdušena nad uvodno sezono igranja v tujini. Pri Novari se je veliko naučila, počutila se je super, vseeno pa je njena odbojkarska prihodnost nejasna. Sama za zdaj o tem ne želi zapravljati, saj ima zaradi vsega, kar se trenutno dogaja, še nekaj čas za razmislek.
Mlakarjeva se je po šestih sezonah pri Novi KBM Branik poleti odločila za odhod v najmočnejšo ligo na svetu. Za enoletno sodelovanje se je dogovorila z močno Novaro. Slovenska korektorica je v sezono vstopila odlično, ob odsotnosti Srbkinje Jovane Brakočević je uvodno tekmo sezone odigrala celo v prvi postavi evropskih prvakinj in debitirala s 14 točkami.
"Boljših pogojev si ne bi mogla želeti"
Kaj bi bilo, če ne bi bilo tiste poškodbe gležnja ... Že na naslednji tekmi ji jo je zagodla poškodba gležnja. Čeprav se je zdelo, da ne gre za resen zvin, je podrobni pregled pokazal, da so natrgane tudi vezi. Rehabilitacija je bila dolgotrajna, vmes pa se je na igrišče vrnila tudi srbska zvezdnica, zato Iza prave priložnosti ni več dobila. Na koncu je v italijanskem prvenstvu stopila na igrišče v 17 nizih in dosegla 25 točk.
"Bilo je vrhunsko, še boljše, kot sem pričakovala, zato mi niti malo ni žal, da sem se odločila tako, kot sem se. Če bi me pri 12 letih vprašali, ali si to želim, bi bil odgovor pritrdilen. Vse je bilo organizirano na vrhunskem nivoju. Tako soigralke, trener, boljših pogojev si ne bi mogla želeti," za začetek navdušeno pove simpatična Korošica.
Boleli so jo zapisi o neigranju
Tudi sama čuti, da bi lahko pokazala še veliko več, če si ne bi na začetku sezone huje poškodovala gležnja.
Mlakarjeva je odbojkarsko odrasla pri Novi KBM Branik. V Sloveniji ji ni bilo para.
"Škoda, da se je to zgodilo. Vsaka igralka potrebuje nekaj časa, da se navadi na novo okolje in igralke. Mislim, da sem ravno ujela ritem, ko me je ustavil gleženj. Pričakovala sem, da ni nič resnega, a pregledi so pokazali, da ni nedolžno. Rehabilitacija je trajala mesec in pol. Težko se je po taki poškodbi vrniti v pravo formo. Ni mi bilo lahko, zato me je bolelo, ko se je pisalo, da ne igram, morate pa vedeti, da so že treningi na tako visokem nivoju, da se že zaradi tega izplača biti v takem klubu. Trening pri Novari je bil na trikrat višjem nivoju kot večina tekem v slovenski ligi," pove Mlakarjeva.
Vedela je, v kaj se spušča
Preskok iz slovenske v italijansko ligo je velikanski preskok. Še posebej je ta velik, če podpišeš za eno najboljših ekip v Italiji, a kot pravi Mlakarjeva, ji ni žal, da se je tako odločila. "Imela sem še nekaj drugih ponudb, a odločila sem se ravno za Novaro, saj je bilo igranje v prvi italijanski ligi vedno moja velika želja. Sama sem vedela, da ne bom vseskozi v prvi postavi, a gre za izkušnjo, ki mi je nihče ne more odvzeti. Bila sem v ekipi z igralkami, ki so osvojile svetovno prvenstvo, sodelovala sem z najboljšim trenerjem v Evropi. Vsekakor gre za veliko kljukico v mojem življenju," odgovarja slovenska reprezentantka.
Novara je v italijanskem prvenstvu zasedla četrto mesto (13 zmag, šest porazov), v pokalu je bila udeleženka četrtfinala, ravno tako pa se je v izločilne boje uvrstila v ligi prvakinj, ki pa jo je Evropska odbojkarska zveza (CEV) pred dnevi dokončno odpovedala.
Sprejela odločitve, o katerih še ne želi govoriti
Klubske sezone je za Mlakarjevo zdaj uradno konec. Za zdaj še ne ve, kje bo igrala v prihodnosti, pa ne samo to, niti ne ve, ali bo to, kar bo počela v prihodnje, povezano z resno odbojko. "O kakšnem podaljšanju pogodbe se nismo pogovarjali, saj niti ne vem, kako se bom odločila. Ali bo prihodnost povezana z iskanjem novega kluba ali se bom vpisala nazaj na fakulteto. Neke odločitve sem že sprejela, več pa bo jasno v naslednjih mesecih," z odgovorom presneti študentka medicine. Po enoletnem pavziranju je pred tem, da se vpiše v četrti letnik, a še prej mora zaradi spremembe programa opraviti še nekaj stvari za tretji letnik.
Ve, da od odbojke ne more živeti
"Lahko povem le to, da sama vem, da od odbojke ne bi mogla nikoli živeti. Če bi želela narediti dobro kariero, bi morala v tujino veliko prej, ali pa vsaj ne izbrati tako zahtevnega faksa, kot sem ga. Vedno je bilo šport in faks težko usklajevati. Zagotovo je prioriteta dokončati faks in priti do poklica, odbojka pa je tisti užitek, brez katerega bom tudi težko. Dobro bom morala razmisliti, kako naprej," je priznala.
Ali bo našla nov klub ali se bo povsem posvetila študiju medicine, bo pokazal čas. Ob vsem povedanem človek pomisli tudi na konec kariere, tudi mi smo, kar bi bilo za 24-letno odbojkarico, ki je bila pred dvema letoma izbrana tudi za najboljšo korektorico na svetovnem prvenstvu do 23 let, (pre)hitro. "Bi povedala več, a trenutno še sama ne vem. Imam veliko zanimivih opcij, ne vem pa še, kako se bom odločila. Vsekakor bom izbrala tisto stvar, ki me bo osrečevala in izpolnjevala. To je tudi bistvo vsega. Tisto, kar počneš, te mora osrečevati. Nočem nikogar prizadeti, a konec koncev ni pomembno, kaj menijo drugi, pomembno je, da si srečen sam," poudarja Korošica, ki je soseda Tineta Urnauta in Klemna Čebulja.
"Odbojka bo vedno del mojega življenja. Tudi če bi se posvetila le študiju, bi odbojko igrala vsaj rekreativno, ali pa odbojko na mivki. Tudi spremljala bi še vedno vse. Nekaj bi počela v povezavi s tem prelepim športom, saj je odbojka del mene že od majhnega."
Preberite še:
2