Četrtek, 28. 5. 2020, 20.20
3 leta, 11 mesecev
Top 10: najbolj znani mladi slovenski športni upokojenci
Slovenski športniki, ki so s svojo odločitvijo presenetili slovensko javnost
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,38
5
Iza Mlakar se je pred dnevi pri 24 letih odločila za konec športne poti.
Potem ko se je pred tednom dni pri 24 letih od aktivnega igranja poslovila slovenska odbojkarska reprezentantka Iza Mlakar in s svojo odločitvijo šokirala slovensko športno javnost, smo se v Sportalovi rubriki Top 10 ozrli v zgodovino. Korošica, kot boste videli, še zdaleč ni osamljen primer. Mnogo prehitro, vsaj v očeh navijačev, so se poslovila še nekatera velika imena, ki so na tak ali drugačen način zaznamovala slovensko športno zgodovino.
Rok Petrovič, alpski smučar:
Začnimo z Rokom Petrovičem. Legendarni slovenski smučar, ki se je leta 1966 rodil v Ljubljani, velja za enega od najboljših vseh časov pri nas. Petrovič je odsmučal pet sezon v svetovnem pokalu in dosegel ravno toliko zmag. Še dodatnih štirikrat je stal na odru za zmagovalce.
Najboljšo sezono je imel leta 1986, ko se je razveselil tudi malega kristalnega globusa v slalomski konkurenci, dve leti pozneje pa se je pri 22 letih poslovil in posvetil študiju.
Na fakulteti za šport je diplomiral, tik pred zagovorom magisterija pa se je leta 1993 tragično ponesrečil med potapljanjem na Korčuli. Imel je komaj 27 let.
Mateja Svet, alpska smučarka:
Tudi legendarna Mateja Svet se je od bele karavane poslovila zelo mlada. Natančnega razloga za svojo odločitev ni nikoli izdala, tudi zdaj pravi, da o tem nima smisla govoriti, saj je to že za njo. Tako kot Petrovič se je poslovila pri 22 letih, njena zbirka odličij pa je še bolj pestra od tistih, ki jih je dosegel njen prijatelj. Svetova se lahko pohvali s srebrnim olimpijskim odličjem iz Calgaryja, leto pozneje pa je postala še svetovna prvakinja v Vailu.
Pohvali se lahko s sedmimi zmagami v svetovnem pokalu, 22 stopničkami in malim kristalnim globusom v veleslalomu. Po koncu kariere jo je pot za kratek čas vodila tudi v politiko, zdaj pa službuje na psihiatrični kliniki in vodi terapevtske skupine.
Več o tem, kaj smučarska legenda počne danes:
Katja Koren, alpska smučarka:
Tretja po vrsti, ki prihaja iz vrst alpskega smučanja, je Katja Koren. Mariborčanka spada v tako imenovano skupino vražjih Slovenk, ki nas je navduševala z vožnjami v hitrih kot tudi tehničnih disciplinah.
Njena največja uspeha sta zmaga v svetovnem pokalu v superveleslalomu, ko je s štartno številko 66 senzacionalno ugnala vso konkurenco v Flachauu, in bronasto odličje na zimskih olimpijskih igrah v Lillehammerju leta 1994. V svetovnem pokalu se lahko pohvali še s štirimi stopničkami v slalomu.
Korenova je kariero zaradi velikih težav s poškodbami sklenila pri 23 letih leta 1998. Leta 2019 je bila sprejeta v Hram slovenskih športnih junakov.
Metka Sparavec, plavalka:
Po smučarjih sta na vrsti dva plavalca. Začnimo z Metko Sparavec, ki je pred leti veljala za eno od najboljših slovenskih plavalk. Mariborčanka je uspešno kariero končala pri 22 letih leta 2000.
Kaj so njeni največji uspehi? Na evropskem članskem prvenstvu v Sevilli (1997) se je kot prva slovenska plavalka na 50 metrov prosto uvrstila v finale (šesto mesto). Dve leti pozneje pa je v Istanbulu v disciplini 50 metrov hrbtno osvojila bronasto odličje, kar je bila tudi prva medalja za slovensko žensko plavanje. Uspeh je dopolnila s četrtim mestom na 100 metrov hrbtno.
Leta 1998 je na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih osvojila četrto mesto na 50 metrov hrbtno, šesto mesto na 50 metrov prosto in sedmo mesto na 50 metrov delfin. Istega leta je bila na svetovnem prvenstvu v avstralskem Perthu edina slovenska finalistka.
Na evropskem članskem prvenstvu v Sevilli istega leta se je kot prva slovenska plavalka uvrstila v finale (50 metrov prosto).
Uvrstila se je tudi na olimpijske igre. V Atlanti je leta 1996 pri 17 letih predvsem nabirala izkušnje (25. mesto v disciplini 50 metrov prosto in 28. mesto v disciplini 100 metrov prosto), igre v Sydneyju leta 2000 pa je zaradi nosečnosti izpustila. Leta 1999 so jo slovenski športni novinarji izglasovali za športnico leta.
Po koncu karier je najprej pomagala v plavalni šoli, nato prevzela vlogo podpredsednice plavalnega kluba in nazadnje še trenersko.
Več o Metki Sparavec:
Blaž Medvešek, plavalec:
Tudi plavalec Blaž Medvešek je razmeroma hitro končal športno pot. Slovo od bazenov je leta 2006 napovedal pri 26 letih. Za ta korak se je odločil, ker ob izidih, ki jih je dosegal v sezoni prej, ni imel več motivacije za delo.
Kot je povedal ob koncu kariere, za vrhunec šteje uvrstitev v finale na olimpijskih igrah v Atenah leta 2004, ko je na 200 metrov hrbtno zasedel osmo mesto. Takrat je postal prvi Slovenec po Igorju Majcnu, ki je po 12 letih spet plaval v finalu olimpijskih iger.
Mariborčan se v isti disciplini lahko pohvali z naslovom evropskega prvaka v 25-metrskih bazenih, kar mu je uspelo leta 2003 v Dublinu. Ostal je v plavalnih vodah, med drugim je na nacionalni televiziji večkrat komentiral večja plavalna tekmovanja.
Vsi članki iz rubrike TOP 10.
Gregor Polončič, hokejist:
Hokejski napadalec Gregor Polončič je opremo v kot postavil v letih, ugodnih za hokejista. Z ledenih ploskev se je kot igralec umaknil pri 28.
"Preprosto sem začutil, da ob prihodu v slačilnico ali pa na ledu nisem več užival. Hokej zame ni bil več to, kar je bil včasih, zaradi česar sem ga vzljubil. Težko opišem, zakaj in kako. V sebi sem čutil, da moram končati," je danes 39-letni Ljubljančan odločitev kariere komentiral v Sportalovem sobotnem intervjuju.
Polončič je večino kariere igral doma, kjer je nosil dres obeh večnih tekmecev, tako matične Olimpije kot Jesenic, v dresu katerih je leta 2009 odigral zadnjo tekmo kariere. Z železarji in zmaji je osvojil osem naslovov državnega prvaka. Bil je tudi dolgoletni član slovenske reprezentance, s katero je nastopil na več svetovnih prvenstvih, pomagal je tudi leta 2001, ko so se Slovenci prvič prebili v elito.
Po tej je ostal v hokeju, kot trener je deloval tako z mlajšimi selekcijami kot s člani. V zadnji sezoni je vodil člane HK SŽ Olimpija, na tem mestu ga je zamenjal Ivo Jan.
Rok Benkovič, smučarski skakalec:
Precej nepričakovano se je od športne kariere poslovil smučarski skakalec Rok Benkovič. Kamničan je križ čez smučarske skoke naredil leta 2007, ko je štel komaj 21 let. Ob slovesu o razlogih ni želel govoriti, o teh ni govoril niti takratni trener Ari Pekka Nikkola.
O odločitvi naj bi Benkovič razmišljal pol leta, preden je sporočil, da je že opravil zadnji tekmovalni skok. Ugibalo se je tudi o tem, da mu ni bila všeč trenerska izbira, pa o tem, da se preprosto ni bil več pripravljen stoodstotno posvečati športu na najvišji ravni.
Na tej je največji uspeh dosegel leta 2005, ko je zablestel na svetovnem prvenstvu v poletih. V Oberstdorfu je postal svetovni prvak na srednji skakalnici, naslednji dan pa se je na ekipni tekmi v družbi Primoža Peterke, Jureta Bogataja in Jerneja Damjana okitil še z bronom.
Rok Rozman (drugi z leve), veslač:
Mladega upokojenca imamo tudi pri veslačih. To je Rok Rozman, ki ni šel po stopinjah Iztoka Čopa, temveč je vesla v kot poslal veliko prej.
Nekdanji hokejist, ki je med veslači pristal po sporu s trenerjem, je kot član četverca (Vito Galičič, Rok Gradišnik, Blaž Velcl in Rok Rozman) na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 2005 osvojil tretje mesto.
Leta 2008 je dobil svojo prvo in hkrati zadnjo olimpijsko priložnost. S posadko, Tomažem in Miho Pirihom ter Rokom Kolanderjem, je na olimpijskih igrah v Pekingu v četvercu brez krmarja pristal na nehvaležnem četrtem mestu, že leto pozneje pa na svetovnem prvenstvu v Poznanu osvojil bron.
Kariero je končal pri 22 letih, a mu ni niti malo žal. ''Super je bilo, brez težav sem se poslovil. Tekmovalnega športa nisem pogrešal niti en dan. Resno mislim. Sicer pa tako ali tako nisem načrtoval, da bi v športu ostal dlje časa,'' je pred slabimi tremi leti v pogovoru z Alenko Teran Košir dejal Rozman.
Gorenjec, po izobrazbi diplomirani biolog in velik poznavalec ptic, kar 200 jih prepozna po glasu, se zadnji dve leti posveča predvsem gibanju Balkan River Tour, akciji ohranjanja rek v Evropi, ki javnost ozavešča o posledicah gradnje jezov na rekah in opozarja na (ne)smotrnost hidroenergije.
Intervju z Rokom Rozmanom iz leta 2017:
Sara Isaković, plavalka:
Avgusta 2014 je pri 26 letih uradni konec kariere naznanila slovenska plavalka Sara Isaković. Gorenjka je športno pot praktično končala že po olimpijskih igrah 2012, ko je zadnjič nastopila na velikem tekmovanju, a nato v začetku leta 2014 napovedala vrnitev v bazene. Čez nekaj mesecev, ko je na višinskih pripravah spoznala, da se plavanju ne bo posvetila v takšni meri, kot bi bilo potrebno za najvišja mesta na tekmovanju petih krogov v Riu de Janeiru 2016, pa je naznanila dokončno tekmovalno slovo.
Isakovićeva je največji uspeh dosegla na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008, ko je v disciplini 200 metrov prosto zaostala le za Federico Pellegrini. To je še danes edino slovensko plavalno olimpijsko odličje. V zbirki kolajn ima tudi naslov evropske prvakinje na 200 metrov prosto iz leta 2008 in štafetni bron z evropskega prvenstva 2012, kar je njena zadnja kolajna z velikih tekmovanj.
Že med plavalno kariero se je v ZDA začela spogledovati s psihologijo. Delovala je kot asistentka v laboratoriju v San Diegu, kjer je raziskovala možgane marincev in olimpijcev, po opravljenem magisteriju pa se je v Dubaju ukvarjala s tako imenovano "performance" psihologijo. Danes vodi delavnice mentalnega treninga, pomagala pa bo tudi pri psihološki pripravi moške smučarske ekipe za evropski pokal.
Urška Poje, biatlonka:
V začetku maja je športno slovo napovedala mlada slovenska biatlonka Urška Poje, ki je pri zgolj 22 letih sporočila, da ima dovolj vrhunskega športa.
Pojetova je v svetovnem biatlonskem pokalu debitirala že pri rosnih 16 letih, nastopila pa tudi na olimpijskih igrah, leta 2018 v Pjongčangu, kjer je vknjižila 12. mesto na posamični tekmi.
Zadnji dve sezoni se je bojevala z izgorelostjo in pomanjkanjem motivacije, v lanski ni veliko tekmovala, njena trenerka Andreja Mali je pred časom v pogovoru za Sportal celo priznala, da je Urška Poje primer, kako se z mladimi tekmovalci ne sme delati.
5