Ponedeljek, 28. 12. 2020, 20.00
3 leta, 4 mesece
PREGLED ŠPORTNEGA LETA 2020 (4.) - športni upokojenci
Obrazi, ki jih bomo pogrešali
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,14
Nekdanja olimpijska in večkratna svetovna prvakinja Anna Veith je spomladi naznanila tekmovalno slovo.
Nenavadno leto, ki ga je na vseh področjih, tudi športnem, močno krojila pandemija novega koronavirusa, je bilo zadnje tekmovalno za kopico športnikov, ki jih v takšnih vlogah ne bomo več videvali. Zbrali smo nekaj športnikov, ki so potegnili črto pod svojo kariero.
Začenjamo letnemu času primerno. Na snegu. V belem cirkusu je v letu 2020 kar nekaj odličnih smučark in smučarjev postavilo opremo v kot. Maja je slovo naznanila kristalna Anna Veith (nekoč Fenninger), velika tekmica slovenske šampionke Tine Maze. Avstrijka je vitrine napolnila s številnimi lovorikami. Med temi so dva velika in dva mala kristalna globusa, pet kolajn s svetovnih prvenstev in tri z olimpijskih iger. V Sočiju je bila leta 2014 olimpijska prvakinja v superveleslalomu. Trikrat je bila tudi svetovna prvakinja. Prismučala si je 13 kolajn v svetovnem pokalu, ob tem pa 15 zmag in kar 46 uvrstitev na stopničke.
Dva meseca prej je upokojitev napovedala specialistka za hitre discipline Tina Weirather. Hčerka legendarnih smučarjev Hanni Wenzel in Hartija Weiratherja se je poslovila po 15 letih v svetovnem pokalu, v katerem je devetkrat stala na vrhu zmagovalnega odra, sicer pa se 41-krat povzpela na stopničke. Kolajne je osvajala tudi na velikih tekmovanjih, na olimpijskih igrah v Pjongčangu je v superveleslalomu prišla do brona, na svetovnem prvenstvu v St. Moritzu pa je bila srebrna.
Z belih strmin se je poslovila tudi specialistka za superveleslalom Tina Weirather.
Za konec kariere sta se odločila tudi švedska "tehničarja" Andre Myhrer in Matts Olsson, januarja je pomahal v slovo italijanski specialist za hitri disciplini Peter Fill, poslovili so se tudi Nemca Fritz Dopfer in Christina Ackermann (Geiger), Kanadčan Dustin Cook, Norvežanka Nina Loseth …
Januarja je po superveleslalomu v Kitzbühelu smuči v kot postavil Tilen Debelak, ki je večji del kariere nastopal kot samoplačnik in enkrat osvojil točke svetovnega pokala. Uradno je tekmovalno slovo naznanila tudi ena od najboljših slovenskih veleslalomistk Ana Drev. Da je njena kariera končana, je bilo sicer mogoče slutiti že po poškodbi leta 2019.
Iz sveta smučarskih skokov se je poslovil dolgoletni šef tekmovanja, avstrijski revolucionar skokov Walter Hofer, ki je bil šef tekmovalnega dela vse od leta 1992. V velike čevlje je v precej zahtevnih časih, ki jih kroji covid-19, vstopil Italijan Sandro Pertile.
Jurij Tepeš se je najbolje znašel na letalnicah.
Uradno sta se od tekmovanj poslovila dva slovenska skakalca, Jurij Tepeš, ki je največje uspehe dosegel na letalnicah, in Jaka Hvala. Enaintridesetletni Tepeš se je obeh posamičnih zmag veselil na letalnici bratov Gorišek v Planici, na ekipnih tekmah je s kolegi slavil devetkrat. Na svetovnih prvenstvih je dvakrat osvojil bronasto ekipno odličje. Svetovni mladinski prvak Hvala je v svetovnem pokalu vknjižil eno posamično zmago in tri ekipne.
Še zadnjič smo v letu 2020 na delu lahko spremljali biatlonskega zvezdnika Martina Fourcada. Francoz je veličastno kariero končal s 83. posamično biatlonsko zmago. Fourcade je z največjih tekmovanj, svetovnih prvenstev in olimpijskih iger prinesel cel kup odličij. Kar 13-krat je postal svetovni prvak, zadnjič letos v Antholzu, na SP pa osvojil še deset srebrnih in pet bronastih kolajn. Petkrat je postal olimpijski prvak, trikrat v Pjongčangu, dvakrat pa olimpijski podprvak. Kot zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala je sezono končal sedemkrat, enkrat več kot Björndalen, ki ostaja tekmovalec z največ zmagami (95).
Martin Fourcade je biatlonski svet zapustil s 83. zmagami svetovnega pokala in številnimi odličji z največjih tekmovanj.
Pri 37 letih je opremo v kot postavil tudi češki biatlonec Michal Šlesingr, ki je v dolgi karieri v svetovnem pokalu dosegel dve zmagi, eno posamično. Na svetovnih prvenstvih je osvojil ves komplet odličij, do naslova prvaka je leta 2015 pritekel kot član mešane štafete.
Nič več ne bo tekmovala najboljša biatlonka sezon 2010/11, 2013/14 in 2017/18 Kaisa Mäkäräinen. Finka se lahko pohvali s 27 zmagami v svetovnem pokalu in 85 uvrstitvami na stopničke. Na svetovnih prvenstvih je okoli vratu prejela šest odličij, od tega eno zlato in srebrno ter štiri bronasta. V zbirki lovorik ji manjka olimpijska kolajna.
Maja je kariero končala bronasta iz Sočija Vesna Fabjan. Že pred tem je slovo v letu 2020 napovedala še ena smučarska tekačica, Katja Višnar.
Slovenski smučarski tek je ostal brez dveh pomembnih orožij zadnjih let. Katja Višnar je upokojitev napovedala še pred začetkom svoje zadnje sezone (2019/20), maja letos pa je slovo od tekmovanja naznanila še Vesna Fabjan. Šestintridesetletna Višnarjeva je največji uspeh kariere doživela lani na svetovnem prvenstvu v Seefeldu, ko je bila skupaj z Anamarijo Lampič srebrna v ekipnem sprintu. Leto mlajša Fabjanova pa se je pod največji uspeh podpisala na olimpijskih igrah v Sočiju, kjer je pred šestimi leti v sprintu osvojila bron.
Iker Casillas se je po težavah s srcem avgusta uradno poslovil od igranja.
Od nogometnih zelenic se je avgusta tudi uradno poslovil španski vratar Iker Casillas, ki je že leto prej dal vedeti, da nogometa najverjetneje nikoli več ne bo igral. Krive so bile zdravstvene težave, maja lani je namreč doživel srčni napad.
Vratarsko pot je sklenil pri 39 letih. Na njej je osvojil vse, kar je bilo mogoče. Postal je klubska ikona madridskega Reala, nepozabni kapetan, ki si je delil slačilnico z najdražjimi in najbolj atraktivnimi okrepitvami, najboljši vratar v 118-letni zgodovini španskega velikana. Z belimi baletniki se je vzpenjal na vrh tako v domačih tekmovanjih kot tudi v ligi prvakov. Petkrat je osvojil špansko prvenstvo, trikrat postal evropski prvak. Lovorik ni osvajal le v klubskem nogometu, najboljši je bil tudi s špansko izbrano vrsto, tako na evropskem (v letih 2008 in 2012) kot tudi svetovnem prvenstvu (2010).
Povsem na začetku leta je konec kariere napovedal še en svetovni nogometni prvak, Daniele De Rossi. Legendarni italijanski vezist je z azzurri naslov svetovnega prvaka osvojil leta 2006, za izbrano vrsto je zbral 117 nastopov in 21 zadetkov. Močan pečat je pustil v dresu Rome, v dresu katere je preživel praktično vso kariero (616 nastopov), zadnjih šest tekem kariere je odigral za argentinsko Boco Juniors.
V pokoj je odšel še en član zlate generacije azzurrov - Daniele de Rossi.
Tudi Andre Schurrle se je veselil naslova svetovnega prvaka, v finalu leta 2014 je Nemčiji do zmage nad Argentino pomagal s podajo. Klubsko kariero naj bi v tej sezoni nadaljeval pri Borussii iz Dortmunda, a so julija pretrgali pogodbo. Le nekaj dni po prekinitvi je sporočil, da se pri 29 letih odpravlja v pokoj.
"To je bila moja zadnja naloga, potem ko smo tako grdo 'zamočili' v prejšnji sezoni," je po napredovanju Stuttgarta v prvo ligo konec junija slovo naznanil Mario Gomez. Trikrat je bil nemški prvak (enkrat s Stuttgartom, dvakrat z Bayernom), enkrat je osvojil ligo prvakov. Z Nemčijo je bil bronast na SP (2010) in srebrn na EP (2008).
Kariere so med drugimi končali tudi Stephan Lichtsteiner, Vincent Kompany, Jeremy Mathieu, Aleksander Hleb, Aritz Aduriz, Fernando Gago.
Nekdanji dolgoletni kapetan slovenske reprezentance Boštjan Cesar je reprezentančno pot končal že pred dvema letoma, v 2020 pa naznanil še konec klubskega igralskega udejstvovanja.
Zadnjo besedo v igralski karieri je rekel nekdanji dolgoletni kapetan slovenske reprezentance Boštjan Cesar. Ta je reprezentančno kariero - vrhunec he bil nastop na SP 2010 - sicer sklenil marca leta 2018, ko je odigral 101. tekmo v dresu Slovenije, dve leti in pol zatem je končal še klubsko igralsko pot. Ta ga je vodila od mladih selekcij Olimpije, do zagrebškega Dinama, Marseilla, West Bromwich Albiona, Grenobla in Chieva, pri katerem je vztrajal zadnjih deset let.
Da ima dovolj, je po 22 letih v ligi NBA sporočil Vince Carter, edini košarkar, ki je v najmočnejši košarkarski ligi odigral vsaj eno tekmo v štirih različnih desetletjih.
Konec je bogate košarkarske kariere Vincea Carterja. Američan se je za slovo odločil pri 43 letih. Kar 22 let je preživel v ligi NBA in je edini košarkar, ki je tekme v najkakovostnejši košarkarski ligi igral v štirih različnih desetletjih (igral je med letoma 1999 in 2020). V NBA je nosil dres Toronto Raptors, New Jersey Nets, Orladno Magic, Phoenix Suns, Dallas Mavericks, Memphir Grizzlies, Sacramento Kings in Atlanta Hawks. Osemkrat je zaigral na tekmi zvezd, ostal pa brez glavne nagrade, naslova prvaka.
Se pa s šampionskim prstanom lahko pohvali še en sveži košarkarski upokojenec, Andrew Bogut. Avstralski košarkar hrvaških korenin je v NBA igral za pet ekip. Največji uspeh, naslova prvaka, je vknjižil v dresu Golden State Warriors (leta 2015).
Kariero je končal član zlate slovenske košarkarske pravljice Saša Zagorac.
Športno pot je končal tudi zlati slovenski košarkarski reprezentant Saša Zagorac, ki je največji uspeh dosegel leta 2017 z naslovom evropskega prvaka. 36-letnik, ki je zadnjo sezono odigral za Olimpijo, kjer je začel svojo športno pot, je igral še v Španiji, Italiji, Rusiji, na Poljskem, v Iranu, Bolgariji, na Madžarskem ter v Bahrajnu.
Da je v 2020 odigral zadnjo tekmo, je sporočil pomemben člen ekipe Los Angeles Kings v zmagovitih sezonah (2012, 2014) Justin Williams. 39-letnik je v ligi NHL vztrajal 20 let, ob Kraljih je do naslova prvaka prišel še s Carolina Hurricanes (2006), v dresu katere je tudi končal kariero.
Justin Williams je v bogati karieri osvojil tri Stanleyjeve pokale, do dveh je pomagal Los Angeles Kings.
Sredi decembra je upokojitev zaradi težav s hrbtom napovedal nekdanji švedski NHL-ovec Alexander Steen. Prve tri sezone in pol 15-letne kariere je preživel v dresu Toronto Maple Leafs, nato pa se je po "tradu" preselil v St. Louis in tam vztrajal do konca kariere. Postal je ikona kluba in z njim leta 2019 osvojil edini Stanleyjev pokal.
Slovo so napovedali tudi Matt Niskanen, Martin Hanzal, Dan Hamhuis, Deryk Engelland, Mark Letestu ...
Caroline Wozniacki je januarja odigrala zadnji profesionalni dvoboj.
Teniški svet bo pogrešal dve veliki zvezdnici, nekdanji številki ena ženskega tenisa. Konec leta 2019 je slovo po odprtem prvenstvu Avstralije napovedala Danka Caroline Wozniacki, ta je nato januarja odigrala zadnje srečanje kariere. V tej je 71 tednov preživela na vrhu WTA lestvice, osvojila 30 naslovov na turnirjih WTA, leta 2018 pa osvojila edini grand slam, OP Avstralije. Še dvakrat je zaigrala v finalu OP ZDA (2009, 2014).
Zmagovalka petih grand slamov Marija Šarapova se je od tekmovališč poslovila konec februarja.
Konec februarja se je za enako potezo odločila ruska zvezdnica Marija Šarapova. Ena od najbogatejših športnic 21. stoletja se je upokojila pri 32 letih. V bogati karieri je osvojila pet grand slamov: leta 2004 je osvojila Wimbledon, 2006 OP ZDA, leta 2008 OP Avstralije, leta 2012 in 2014 pa OP Francije. Osvojila je 36 posamičnih turnirjev, ima pa tudi srebro z olimpijskih iger v Londonu 2012 ter naslov z rusko reprezentanco v pokalu federacij leta 2008. Kariero nekdanje številke 1 je zaznamoval tudi doping, pozitivna je bila leta 2016 na odprtem prvenstvu Avstralije in prejela 15-mesečno prepoved nastopanja.
Avgusta sta kariero končala ameriška dvojčka Bob Bryan in Mike Bryan. Najuspešnejša dvojica v zgodovini moškega tenisa ATP je skupaj osvojila rekordnih 16 turnirjev za veliki slam, od tega je petkrat slavila na OP ZDA.
Pri komaj 24 letih se je upokojila odbojkarica Iza Mlakar.
Maja je pri 24 letih s kariernim slovesom presenetila ena od najboljših slovenskih odbojkaric in dolgoletna slovenska reprezentantka Iza Mlakar. V Slovenj Gradcu rojena Mlakarjeva je kariero začela v OK Prevalje, pred sezono 2012/13 se je preselila v Maribor in NKBM pomagala do več uspehov. Leta 2019 je sprejela sanjsko ponudbo iz najmočnejše lige na svetu, italijanske A1, v kateri je branila barve italijanskih in evropskih klubskih prvakinj, ekipe Igor Gorgonzola Volley. Na reprezentančni ravni je največji uspeh dosegla leta 2017, ko se je na domačem svetovnem prvenstvu do 23 let veselila naslova svetovnih podprvakinj. Korošica se je po karieri posvetila študiju medicine.
Odbojkarsko pot je pri 41 letih sklenil dolgoletni slovenski reprezentant Rok Satler.
Po 25 letih je kariero končal islandski rokometni zvezdnik Gudjon Valur Sigurdsson.
Po 25 letih v rokometnih dvoranah je kariero končal tudi islandski zvezdnik Gudjon Valur Sigurdsson. 41-letnik je vitrine dodobra napolnil z lovorikami, tako klubskimi kot reprezentančnimi. Z Islandijo se je na olimpijskih igrah v Pekingu boril za zlato, a na koncu osvojil srebro, na evropskem prvenstvu leta 2010 pa okoli vratu prejel bron. Naslovov klubskega prvaka se je veselil v domovini, v Španiji, na Danskem, v Nemčiji in Franciji. Osvojil je tudi ligo prvakov, to mu je uspelo leta 2015 z Barcelono.
Radoslav Rogina je končal kolesarsko kariero.
Po 21 letih tekmovalne kariere v članski konkurenci se je od tekmovalnega kolesarstva poslovil Radoslav Rogina. Tekmovalno kariero v članski kategoriji je začel leta 1999 v dresu Perutnine Ptuj. Leta 2003 je dosegel drugo mesto na prestižni dirki za mlajše člane Tour de l’Avenir. Ta uspeh mu je odprl vrata v Italijo, kjer je dve leti nastopal za poklicno ekipo Tenax, s katero je leta 2004 nastopil na Giru d'Italia. Leta 2006 se je vrnil v matični Ptuj, pozneje vozil v hrvaški Loboriki, leta 2012 pa prestopil k novomeški Adrii Mobil, v dresu katere je leta 2013 zmagal na dirki po Sloveniji. V mednarodnem pogledu je zelo odmevna tudi zmaga Rogine v skupnem seštevku na dirki Cycling Tour of Sibiu 2014 in okoli jezera Qinghai leta 2015.
Za konec športne poti sta se odločila tudi paralimpijca Dejan Fabčič in Darko Đurić.
Kariero sta maja končala slovenska paralimpijca Darko Đurić in Dejan Fabčič.
Paraplavalec Đurić je nastopil na dveh paraolimpijskih igrah (v Londonu 2012 in Rio de Janeiru 2016). Na svetovnem prvenstvu v Montrealu 2013 je osvojil dve zlati in bronasto kolajno, na evropskem prvenstvu v Dublinu 2018 je bil zlat, v Funchalu 2016 pa srebrn in bronast. Za svoje dosežke je prejel tudi Bloudkovo plaketo.
Paraolimpijski kajakaš Fabčič je največji uspeh dosegel na evropskem prvenstvu v parakajakaštvu v Moskvi leta 2016, ko je osvojil bron, bil pa je tudi drugi na tekmi svetovnega pokala, peti na svetovnem prvenstvu in šesti na paraolimpijskih igrah v Riu de Janeiru.
