NK Maribor
Ponedeljek, 12. 8. 2019, 13.00
5 let, 4 mesece
Od Viška boli glava (5.)
Zlatko Zahović se igra z ognjem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
36
Zlatko Zahović se s tem, kako si razlaga NK Maribor in predvsem hierarhijo njegovih navijačev, igra z ognjem. Če bo še naprej stopical ob njem, utegne izgubiti status napol boga, ki ga v Ljudskem vrtu uživa že več kot desetletje, morda pa se zanj izide še precej slabše. Zakaj?
Darko Milanič je odstopil, Zlatko Zahović ni sprejel. Da se je odločil tako, kot se je, ni nič presenetljivega. Da je nezadovoljen s tem, ker navijači iz Ljudskega vrta podijo z naskokom najuspešnejšega trenerja v zgodovini kluba (in tudi slovenskega klubskega nogometa) po vsega mesecu dni nove sezone, prav tako ne. Argumente za takšno odločitev zagotovo ima.
Res je, v igri Maribora je precej pomanjkljivosti, a bolj kot kriza igre Mariborčane pesti kriza rezultata. Če bi jim bil splet nesrečnih (in nespretnih) okoliščin malce bolj naklonjen, bi lahko imeli vsaj pet točk več in bili pri vrhu prvenstvene lestvice. Ob tem že avgusta uživajo v privilegiju tega, da jih od evropske jeseni loči le še ena stopnička.
Pa ne pozabimo niti tega, da je Maribor 2019/20 precej drugačen od Maribora 2018/19. Dodajte novincem Roku Kronavetru, Andreju Kotniku, Špiru Peričiću in Rudiju Požegu Vancašu še Kenana Pirića, ki se je s klopi preselil med vratnici, in ugotovili boste, da je zamenjav za skoraj pol enajsterice. Uspeh ne pride čez noč, pa radi pravimo.
Športnemu direktorju ne gre zameriti niti tega, da je spet selekcioniral medije po regijskem ključu in o vročem nedeljskem dogajanju želel govoriti samo za lokalnega. Prej nasprotno. Ob tem mu lahko celo zaploskamo. Tudi takšne malenkosti čvrstijo duha enotnosti in skrbijo, da na Štajerskem vsi s ponosom vpijejo: "Mi smo Maribor!"
"Dovolili smo, da se je ustvarilo stanje, ko lahko vsaka čistilka žali klub in trenerja. Tega ne bom več dovolil. Malomeščanstvo ne bo nikoli prišlo v klub. Malečnik in Miklavž ne bosta pljuvala po NK Maribor. Malečnik in Miklavž nista NK Maribor! Zahvala za podporo pa gre violam."
"Malomeščanstva ne bo v NK Maribor! Žvižgajo tisti, ki so do mladincev igrali v klubu, nato pa niso dobili priložnosti, ker niso bili dovolj kvalitetni. Malečnik in Miklavž ne bosta NK Maribor, meščani Maribora bodo NK Maribor."
"Tega ne bom več dovolil. Če je treba, grem v 'fajt' z vsemi, samo ne z violami, ki so ugled kluba. NK Maribor daje dodano kvaliteto mestu, ne pa TAM in 'šraufenciger'."
Tole pa so Zahovićeve izjave v pogovoru za mariborski časnik Večer. Pričakovano je spet, kot to počne zdaj že ob skoraj vsaki priložnosti, popihal na dušo violam. Najglasnejšim navijačem Maribora, ki so morda res srce kluba, ampak … Za življenje človeka (ali živali) je treba še vse kaj drugega kot srce, mar ne? Če ostanemo pri v športnem žargonu tako pogosto uporabljeni prispodobi s človeškim (ali živalskim) telesom …
Pustimo ob strani tudi (ne)posrečene primerjave s Tamom, tovarne, ki je, mimogrede, izdelala na stotine tisoče avtomobilov, jih izvažala po vsem svetu in kruh dajala na mizo večjemu številu ljudi, kot jih danes v povprečju obiskuje nogometne tekme v Ljudskem vrtu, ima bogatejšo zgodovino od NK Maribor in je včasih na svetovnem zemljevidu igrala precej pomembnejšo vlogo, kot jo ima najuspešnejši slovenski nogometni klub. Zamižimo na eno oko in ob tem prezrimo neprimerno žaljenje tistih, ki na mesec s poštenim delom v žep pospravijo desetkrat manj od nekaterih rezervistov Maribora.
Veliko bolj kot to bi moralo povprečnega mariborskega navijača skrbeti marsikaj drugega, kar gre razbrati iz njegovih besed. Zahović, ki je davke v času služenja najvišjih plač v svojem življenju plačeval v tujini, si je, očitno opit od vseh hvalospevov, ki se jih je naposlušal v zadnjem desetletju, dovolil navijače Maribora razdeliti na tiste, ki so pravi, in tiste, ki to niso. Na tiste, ki so z njim, in tiste, ki niso. Na pametne in neumne. Na zaveznike in sovražnike.
"Ker sem tako rekel JAZ!" je slišati, ko hierarhijo pristašev kluba z Mladinske ulice 29 v Mariboru predstavlja glavni snovalec ene najuspešnejših zgodb slovenskega športa, čudodelec izpod Pohorja in eden najbolj legendarnih ljudi v zgodovini slovenskega nogometa (no, pa smo kompliment njegovemu delu ponudili tudi mi). Zahović je, pa tega seveda ni naredil prvič, pozabil na tudi iz njegovih ust večkrat izrečene krilatice o tem, da je klub pomembnejši od vseh, se spet dvignil nad NK Maribor in stvari razložil po svoje. S tem pa užalil njegove številne navijače.
Morda res neupravičeno, ampak precejšen delež ljudi, ki na štadion hodijo z majicami, šali in kapicami vijoličaste barve, zdajšnjemu trenerju ni naklonjen. Nekateri manj, drugi bolj, a s podobo zdajšnjega Maribora niso zadovoljni. To je dejstvo.
NK Maribor pa ni samo južna tribuna in niti ne samo pisarna, ki leži pod zahodno stranjo Ljudskega vrta, ampak še marsikdo drug. Ne samo tisti, ki klubsko blagajno pogosto olajšajo s takšnimi in drugačnimi kaznimi, ampak tudi vsi tisti, ki v to isto blagajno vplačajo 10, 20, 30, včasih tudi več evrov, da si s tribun ogledajo fante v barvah dresov vijoličaste barve. Nekateri med njimi za klub dajejo tudi svojo kri. Dobesedno. Ob tem seveda ni niti najmanj pomembno, koliko zaslužijo in kakšno izobrazbo imajo, če razrešimo še to Zahovićevo plat seciranja mariborskih navijačev.
Zahović se s svojim pogledom na mariborsko nogometno zgodbo igra z ognjem. Tega bi se ob zdravi pameti, neumen pa zagotovo ni, moral dobro zavedati. Star latinski pregovor pravi, da je učiteljica življenja zgodovina. Ta pa pravi, da so, ker niso gledali pod noge, v preteklosti v prepad stopili še veliko večji "frajerji", kot je ON …
36