Petek, 3. 4. 2020, 16.00
4 leta, 7 mesecev
Ali Dia
Najslabši nogometaš in najboljši lažnivec v zgodovini angleške lige
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,52
Ali Dia, sicer neuradno, a verjetno ni daleč od resnice. Najslabši nogometaš v zgodovini angleške premier lige, v kateri je zdržal 53 minut.
Po Carlosu Kaiserju tokrat še o enem velikem nogometnem prevarantu Aliju Diaju, ki je za razliko od Brazilca nogomet zares igral in nastopil tudi v najmočnejši angleški ligi. "Najslabši nogometaš, ki je stopil na angleška tla," tega Senegalca na Otoku naslavljajo še danes, 24 let za tem, ko je v dresu Southamptona odigral prvih in tudi zadnjih 53 minut v angleški premier ligi. Kakšna je njegova zgodba?
Angleško nogometno leto 1996 je bilo zelo pestro. Po evropskem prvenstvu, ki je bilo na angleških tleh, je v tamkajšnji vse močnejši nogometni ligi sledilo še nekaj zelo odmevnih prestopov.
V angleško premier ligo sta iz Italije kot veliki okrepitvi k Chelseaju prišla Gianfranco Zola, ki je v London prispel iz Parme, in Gianluca Vialli, ki je na Stamford Bridge prestopil iz Juventusa. Velika zgodba je bil tudi prestop legendarnega valižanskega napadalca Iana Rusha, ki je po osmih letih in dveh naslovih evropskega prvaka zapustil Liverpool in se preselil v Leeds United. Odmeven je bil prihod Italijana Fabrizzia Ravanellija, ki je okrepil Middlesbrough. Tudi on je po evropskem naslovu, ki ga je osvojil nekaj tednov pred tem, zapustil Juventus.
Še posebej pestro je bilo pri Manchester Unitedu, ki je k sebi zvabil dva junaka Eura 1996, na katerem se je Češka po porazu z Nemci ustavila šele finalu. Iz praške Slavije je pripeljal Karla Poborskega, ki se je proslavil z legendarnim golom na tekmi proti Portugalski, iz Borussie Dortmunda pa strelca vodilnega gola za Čehe v finalu Patrika Bergerja. Na Old Traffordu so k sebi iz Barcelone zvabili tudi Jordija Cruyffa, sina slovitega Nizozemca, trikratnega dobitnika zlate žoge Johana Cruyffa. Ne samo to, iz Moldeja je tja prišel takrat neznani Norvežan, danes pa legenda in trener Manchester Uniteda Ole Gunnar Solskjear.
Arsene Wenger je leta 1996 na klop Arsenala prišel iz Monaca. Leta 2018 je Londončane zapustil, potem ko je bil z njimi trikrat angleški prvak in kar sedemkrat zmagal v pokalu FA. Zaigral je tudi v finalu lige prvakov.
Leta 1996 je na Otok prišel tudi Arsene Wenger in postal četrti trener kateregakoli kluba v najboljšem angleškem nogometnem razredu, ki ni prihajal iz Velike Britanije. Usedel se je na klop londonskega Arsenala in jo grel naslednjih 22 let.
Toda ko boste o tem, na koga se najprej spomnijo ob omembi leta 1996, vprašali kakšnega od nogometnih romantikov, ki so dobri poznavalci angleškega nogometa, bo marsikdo od njih kratek in jedrnat: "Ali Dia!"
Klic "Georga Weaha", ki je odprl vrata
Takratni trener Southamptona Greame Souness je nasedel prevari.
Kdo? Ali Dia. Najslabši nogometaš v zgodovini angleške premier lige, kot pravijo temu nekdanjemu senegalskemu nogometašu, ki je prav jeseni tistega leta spisal eno najbolj neverjetnih zgodb v zgodovini evropskega nogometa. In tudi najboljši prevarant. Kako je to postal?
Novembra leta 1996 je Graem Souness, legendarni nekdanji nogometaš Liverpoola, s katerim se je v letih 1978, 1981 in 1984 veselil naslova evropskega prvaka, dobil skrivnosten telefonski klic. Na drugi strani telefonske slušalke takratnega trenerja Southamptona, ki se je po enoletni trenerski epizodi pri turškem Galatasarayju vrnil na Otok, je bil "znan" glas. George Weah. Svetovno znani nogometni zvezdnik Milana, ki je leto pred tem kot prvi in zadnji Afričan dobil celo zlato žogo.
"Imam fanta zate. Mojega bratranca. Prosim, daj mu priložnost. Je napadalec in je odličen. Prepričan sem, da bo v premier ligi pustil pečat," naj bi Liberijec rekel Sounessu in poskušal rešiti zagato legendarnega Škota. Ta je imel namreč ogromno težav s sestavo moštva. Poškodovani so bili številni člani moštva, ki je bilo takrat pri sredini prvenstvene razpredelnice.
Malo za tem je na vrata njegove pisarne potrkal takrat 31-letni Dia in dobil življenjsko priložnost. Enomesečno pogodbo s klubom iz ene najmočnejših nogometnih lig na svetu.
Prvi nogometaš, ki je postal predsednik države
George Weah je predsednik Liberije od januarja 2018.
George Weah, ki je bil v tistem obdobju ravno na vrhuncu svoje bleščeče nogometne poti, je edini afriški dobitnik zlate žoge. Dobil jo je leta 1995. Tistega leta je bil izbran za najboljšega tudi s strani krovne svetovne nogometne organizacije.Nogometno pot je začel v domači Liberiji in se v Evropo preselil leta 1988, ko je postal član Monaca. V prvi francoski ligi je v štirih letih zabil 47 golov in si leta 1992 prislužil prestop v PSG.
V Parizu je igral tri leta in se z njim veselil naslova francoskega prvaka leta 1994. Leta 1995 se je preselil v Milan, kjer je doživel pet najbolj plodnih nogometnih let. Dvakrat je bil tudi italijanski prvak. Sledile so še krajše epizode pri Manchester Cityju, Chelseaju in spet Marseillu, potem pa je leta 2003 po dveh letih igranja v Združenih arabskih emiratih končal bogato nogometno pot.
V letih za tem se je po odhodu v nogometni pokoj podal na politični parket in tam postal podobno uspešen, kot je bil v nogometu. Ustanovil je svojo stranko in že leta 2005 kandidiral za liberijskega predsednika, a ni zmagal. Ko je leta 2011 kandidiral za podpredsednika države, se je zgodba ponovila, potem pa je šest let pozneje na predsedniških volitvah zmagal in januarja 2018 zaprisegel kot 25. predsednik Liberije, revne zahodnoafriške države.
Seveda je postal prvi nogometaš, ki mu je kaj takega uspelo.
53 minut, ki so v zadrego spravile legendarnega Škota
Le Tissier odhaja z igrišča po poškodbi na tekmi proti Leedsu.
"Igral je z Weahom pri PSG. Prejšnje leto je nastopal v drugi nemški ligi. Je tudi senegalski reprezentant. Dogovorili smo se, da bo z nami treniral teden ali dva, potem pa bomo videli, kaj in kako," je dan po podpisu pogodbe z Diajem novinarjem, ki so prišli po zadnje informacije pred bližajočo se tekmo proti Leeds Unitedu, na zadnjem treningu pred tekmo povedal Souness.
Dia je medtem že spoznal nove soigralce, ki so sumničavo gledali, kdo je prišel v njihovo garderobo. Še bolj so bili šokirani, ko se je nasmejani, a zadržani Afričan dan za tem, 23. novembra 1993, pojavil tudi v zapisniku tekme proti Leeds Unitedu. Tekme, na kateri so se nogometaši Southamptona skušali pred domačimi navijači odkupiti za poraz z 1:7, ki so ga proti Evertonu doživeli krog pred tem. Na štadionu The Dell, nekdanjem domu Southamptona, ki ga je leta 2001 zamenjal zdajšnji objekt St. Mary, se je zbralo 15.124 ljudi.
"Nismo mogli verjeti, da se je znašel v ekipi," je o senegalskem napadalcu pozneje povedal legendarni nekdanji izraelski nogometaš Eyal Berkovic, ki je takrat igral za Southampton. Dia, ki bi moral pred tem v rezervni ekipi opraviti z generalko, a je tekma odpadla zaradi premočnega deževja, je obračun z Leeds Unitedom pričel na klopi. Tam bi tudi ostal, če se po pol ure igre pri izidu 0:0 ne bi poškodoval legendarni kapetan Southamptona Matt Le Tissier.
Dia je nenadejano prišel na igrišče, imel že takoj po vstopu celo priložnost za zadetek, a se pri strelu ni najbolj izkazal. Meril je naravnost v nasprotnikovega vratarja. Na koncu se je izkazalo, da je bilo to daleč največ, kar je pokazal. "Njegova predstava je bila komična. Bil je vsepovsod, a nikjer. Taval je po igrišču," je o 53 minutah, kolikor jih je na igrišču s številko 33 na hrbtu preživel Dia, leta pozneje povedal Le Tissier.
Matt Le Tissier o Aliju Diaju:
Senegalec namreč sploh ni zdržal do konca. Čeprav se ni poškodoval, se je zgodilo, kar se v nogometu zgodi zelo redko. Na igrišče je prišel s klopi in ga zapustil še pred zadnjim sodnikovim žvižgom. Tako slab je bil.
Southampton je tekmo sicer izgubil z 0:2. Oba gola so gostje zabili, ko je bil na zelenici (ne)srečni Afričan.
Eden najpomembnejših akterjev zgodovine Southamptona
Matt Le Tissier v dresu Southamptona
Matt Le Tissier, čigar poškodba je omogočila debi Diaja v angleški premier ligi, je eden najbolj legendarnih nogometašev v zgodovini Southamptona.S 540 nastopi v vseh tekmovanjih je četrti na lestvici števila nastopov v zgodovini kluba, zbral jih je kar 540. Z 209 goli je ta nekdanji ofenzivni vezist na drugem mestu.
Praktično vso svojo nogometno pot je danes 51-letni Anglež, ki se lahko pohvali tudi z osmimi nastopi v majici angleške reprezentance, prebil pri Southamptonu. Njegov član je bil med letoma 1986 in 2002. Potem je le še eno leto odigral pri angleškem nižjeligašu Eastleighu in se upokojil.
Znan je bil predvsem po odličnem izvajanju enajstmetrovk. Od 48, ki jih je imel na voljo, jih je v gol spremenil kar 47. V zgodovino angleške premier lige se je ofenzivno naravnani vezist vpisal tudi kot prvi vezist, ki je v njej zabil sto golov.
"Kako bi bilo, če bi vas kdo udaril v mednožje?"
Takoj je bilo jasno, da je slaba ura nogometa tudi vse, kar bo Dia pri Southamptonu odigral. Po tej tekmi se v klubu ni oglasil več. Za seboj je pustil le neplačane račune bivanja v hotelu, v katerem je prebival tistih nekaj dni, kolikor je bil član Southamptona. Souness seveda ni bil najbolj zadovoljen, a v pravi zadregi se je znašel teden pozneje, ko so pri londonskem tabloidu Sunday Mirror razkrili, da je bil Southamptonov trener žrtev velike ukane.
Trdili so, da Dia še zdaleč ni nekdanji uspešni nogometaš Bologne in PSG, ki igra za senegalsko reprezentanco in je v sorodu z Weahom, kot je trdil sam, ampak le amaterski nogometaš in te trditve konkretno podkrepili. "Še nikoli nisem slišal zanj," je avtorju članka povedal sloviti Weah. Medtem so na senegalski nogometni zvezi potrdili, da nogometaš njegovega imena za njihovo reprezentanco nikoli ni igral.
Souness je v dneh po čudnem debiju Diaja postal tarča posmeha angleške javnosti.
"Kako se počutim ob tem? Kako se počutite vi, če vas kdo brcne v mednožje?" se je na novinarski konferenci dan za tem, na kateri se seveda ni mogel izogniti neugodnim vprašanjem, sedmi sili odgovarjal Souness, ki se mu je posmehovala celotna angleška javnost. "Ne počutim se, da bi me kdo osramotil. To samo kaže na to, kakšen je danes svet. Nič hujšega se nam ni zgodilo. Ta izkušnja nas je stala dvotedenske plače. Dobil je priložnost in zdaj je šel. To je to," se je opravičeval Souness, ki je Diaju omogočil 2.500 angleških funtov plače in še nekaj denarja ob prekinitvi pogodbe, kolikor naj bi Senegalec v pol meseca "igranja" za Southampton dobil.
Izkazalo se je, da je do tega denarja iznajdljivi Afričan prišel z veliko ukano, za katero naj bi poskrbel njegov menedžer, lahko pa tudi, da jo je izpeljal sam. Jasno je le, da jo je preizkusil večkrat. V dneh po objavi zgodbe, ki je bila na Otoku v naslednjih tednih v središču pozornosti, so se javili številni, ki so bili tarče podobnih poizkusov prevar. Oglasil se je tudi poznejši nesojeni trener Olimpije, ki je takrat sedel na klopi West Ham Uniteda, legendarni Harry Redknapp in se ponosno potrkal po prsih, ker ni nasedel.
Ali Dia in debi, ki ga angleška premier liga ne bo nikoli pozabila:
Legenda Liverpoola in škotske reprezentance
Tako je Graeme Souness videti danes.
Danes 66-letni Graeme Souness, ki je bil v trenerskem poslu nazadnje aktiven leta 2006, ko je treniral Newcastle United, je legendarni nekdanji škotski nogometaš, ki se je proslavil predvsem v vlogi nogometaša Liverpoola. Njegov član je bil med letoma 1978 in 1982, v tem času pa se z njim veselil treh naslovov evropskega prvaka in bil petkrat angleški prvak.Lovorike je osvajal tudi kot nogometaš Tottenhama, Rangersa, Sampdorie, Middlesbrougha, Montreala in West Adelaideja, katerih član je bil.
V majici škotske reprezentance, za katero je zbral 54 nastopov, je igral na treh svetovnih prvenstvih v nizu med letoma 1978 in 1986.
V trenerski vlogi se je ob Newcastlu in Southamptonu, na klopi katerega je zdržal le eno leto, preizkusil še pri Rangersu, Galatasarayju, Liverpoolu, Torinu, Benfici in Blackburnu.
Kaj je sledilo potem?
"Označili so me za prevaranta in slabega nogometaša, kar ni res. Vsem skupaj bom dokazal, da se motijo. Razočaran sem, ker mi ni uspelo v premier ligi, a verjamem, da bom tukaj uspešen," je Dia povedal kakšen mesec za tem, ko je podpisal za Gateshead in ob tem dodal, da je malo pred tem zabil za zmago Senegala v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo nad Gvinejo. Na koncu se je izkazalo, da je Senegal takrat iz kvalifikacij za svetovno prvenstvo 1998 že izpadel in tekme sploh ni igral.
Gateshead je takrat nastopal v šesti angleški ligi, že takoj ob debiju v njegovem dresu pa je Afričan tudi zadel. Pozneje se je izšlo tako, da je bil to eden redkih trenutkov, ob katerem je bil videti kot resen nogometaš. Dva meseca pozneje, po osmih nastopih in dveh golih, je odšel. Malo za tem je podpisal pogodbo s še enim angleškim amaterskim klubom, ki je slišal na ime Spennymoor United, ga le nekaj tednov za tem zapustil, ne da bi v njegovem dresu zaigral, potem pa se je vsaka sled za njim izgubila.
Pri Southamptonu se znajo še danes pošaliti na svoj račun:
Erm... #saintsfc pic.twitter.com/60Ltc6LChr
— Southampton FC (@SouthamptonFC) November 14, 2018
Kaj je bilo prej?
Odgovore na vprašanja, kaj je bilo pred Southamptonom, so skušali pred leti v obsežnem članku najti novinarji priznane spletne strani s športno vsebino Bleacher Report. Niso našli vseh. Na spletni enciklopediji Wikipedia je zapisano, da je nogomet v Evropi pred prihodom na Otok igral za nižjeligaše Beauvais, Dijon, La rochelle, Saint-Quentin in Chateaubriant, ki prihajajo iz Francije. Na tamkajšnji nogometni zvezi tega niso mogli potrditi, izkazalo pa se je, da je Dia decembra 1993 res podpisal pogodbo s Chateaubriantom, ampak tam denarja ni služil kot nogometaš. Bil je trener mlajših selekcij.
Če ne z drugim, se lahko navijači Southamptona pohvalijo, da je njihove barve nekoč, resda kratek čas, branil najslabši nogometaš v zgodovini angleškega elitnega nogometnega tekmovanja.
Ameriški novinarji so izbrskali tudi dokaze o tem, da je leta 1992 postal član finskega drugoligaša Finnairin Palloilijata iz Helsinkov. Potem se je za kratek čas preselil še v vrste njegovega tekmeca na severu države PK-35. Odigral je tri tekme in zabil en gol. Jeseni 1995 je službo našel še v Nemčiji in okrepil tamkajšnjega drugoligaša VFB Lübeck. "Na prvi tekmi je imel očitno srečo in bil dober, potem je bil zanič," je njegovo kratko epizodo, ki je trajala dve tekmi, opisal takratni trener Lübecka Michael Lorwowski.
Za tem se je Dia v iskanju sreče preselil na Otok, se poskusil prijaviti na nekaj preizkušnjah pri tamkajšnjih klubih in na tekmi rezervnih moštev nastopil za Rotherham United, bil vmes nekaj tednov član Blyth Spartansa, za konec pa skočil naravnost v super težko nogometno kategorijo, angleško premier ligo.
Časopisni izrezek iz časov, ko je podpisal za Blyth Spartans:
On this day 1996 the infamous Ali Dia became 1st ever black footballer to play for @Blyth_Spartans in 1-2 NPL loss to @bostonunited #1stever pic.twitter.com/0fCn4X6j1W
— Blyth Spirit (@BlythSpirit66) November 9, 2016
Seveda. Danes, ko imajo klubi na voljo številne resurse, s katerimi lahko pred podpisom pogodb z okrepitvami dodobra preverijo tudi njihove hišne ljubljenčke, se kaj takega ne bi moglo več zgoditi. Takrat, pred četrt stoletja, ko je za marsikatero resnico poskrbelo ljudsko izročilo, je bilo drugače in nastala je ena najbolj neverjetnih zgodb v zgodovini angleškega nogometa.
Svetniki, ki so ustanovili angleško premier ligo
Na štadionu Southamptona včasih še danes prepevajo njegovo ime.
Southampton je klub z bogato tradicijo, ki seže vse do leta 1885, ko je nastal. Svetniki, kot zaradi tega, ker je bil klub v preteklosti močno povezan s cerkvijo, pravijo nogometašem Southamptona, so se v elitno angleško nogometno ligo prvič uvrstili leta 1967 in potem tam prebili osem sezon. Leta 1979 so se vrnili med elito in med njo neprekinjeno prebili kar nadaljnjih 27 sezon.Bili so tudi eden izmed 20 klubov, ki je leta 1992 štartal v novoustanovljeni angleški premier ligi. Leta 2005 je Southampton po več kot četrt stoletja spet izpadel med drugoligaše in se dna dotaknil leta 2009, ko se je preselil celo v tretjo ligo. V njej je prebil dve sezoni, potem pa se leta 2012 ekspresno vrnil v premier ligo, v kateri je še danes in je v njej v prejšnji sezoni pristal na 16. mestu.
Southampton se lahko pohvali tudi z eno lovoriko, leta 1976 je bil zmagovalec angleškega pokala FA. V ligaškem pokalu se je dvakrat, v letih 1979 in nedavno, leta 2017, ustavil v finalu. Na predzadnji stopnički se je končala tudi sezona z njegovo najvišjo uvrstitvijo v angleškem elitnem prvenstvu. V sezoni 1983/84 je bil drugi.
Sezono 1996/97, v kateri je zanje zaigral Dia, je Southampton na 16. mestu s točko prednosti pred 18. Sunderlandom, ki se je preselil med drugoligaše.
Na tribunah štadiona St. Mary v Southamptonu, ki sprejme nekaj več kot 32 tisoč gledalcev, navijači sem in tja še danes prepevajo: "Imeli smo Alija Diaja, največjega lažnivca! Imeli smo Alija Diaja, največjega lažnivca!"
Nekoliko drugačna legenda od tistih, ki jih poznajo vsi
Pustite ob strani Alana Shearerja, Ryana Giggsa, Thierryja Henryja, Johna Terryja, Stevena Gerrarda, Franka Lamparda in preostale velikane angleške premier lige, ki jih poznajo vsi, za mnoge je prava legenda enega najmočnejših nogometnih tekmovanj na svetu Ali Dia. Najslabši nogometaš in najboljši lažnivec v zgodovini tekmovanja.
Prizor s tekme med Southamptonom in Leeds Unitedom, ki je bila odigrana 23. novembra 1996.
Kaj se dogaja z njim danes, ne ve nihče. Za njim se je izgubila vsaka sled. Še najbližje naj bi skrivnostnemu Afričanu prišli novinarji angleške nogometne revije FourFourTwo, ki trdijo, da se jim je leta 2008 oglasil na telefon, a zvezo hitro prekinil, potem pa spremenil telefonsko številko.
Na družabnih omrežjih, Facebooku in Twitterju je nekaj profilov z njegovim imenom, a resničen ni nihče. Po nekaterih informacijah naj bi leta 2001 diplomiral iz biznisa in financ na univerzi Northumbria v Newcastlu. Lahko, da tam danes živi pod novim imenom, a v registru prebivalcev Velike Britanije ga ni.
Morda pa zdaj nosi svoje pravo ime in je bil Ali Dia le njegov izmišljen lik. Ime Alija Daeija, legendarnega napadalca, ki je zabil kar 109 golov za Iran in je svetovni rekorder po številu reprezentančnih zadetkov, je namreč sumljivo podobno ...
Rekorder, ki mu za ovratnik diha Cristiano Ronaldo
Legendarni Ali Daei je gole za Iran zabijal 13 let in z njim nastopil na dveh svetovnih prvenstvih. V letih 1998 in 2006.
Ali Daei je nekdanji legendarni iranski nogometaš, ki je poleg številnih golov, ki jih je zabil v Aziji, igral tudi v Evropi in pustil globok pečat v nemški prvi ligi. V njej je igral med letoma 1997 in 2002, ko je bil član Arminie Bielefelda, berlinske Herthe in tudi Bayerna Münchna, za katerega je v sezoni 1998/99 zabil šest prvenstvenih golov.V zgodovino nogometa se je ta legendarni napadalec, ki se je po koncu športne kariere leta 2007 posvetil trenerskemu poslu in nazadnje v tej vlogi delal pri iranskem klubu Saipa, vpisal z neverjetnim rekordom, ki mu je uspel v majici iranske reprezentance. Zanjo je zbral 149 nastopov na uradnih tekmah in zabil kar 109 golov. To je rekord, ki do zdaj v svetu ni uspel še nikomur. Lahko pa, da ga bo legendarni, danes 51-letni Iranec kmalu izgubil.
Za ovratnik namreč diha kdo drug kot Cristiano Ronaldo, ki je pri 99 zadetkih za Portugalsko in nič ne kaže, da se bo ustavil.
Prejšnje zgodbe:
