Skrivnostna Rusinja Romana Abramoviča. Najbolj vplivna ženska v nogometu.

Ko je leta 2003 Roman Abramović prišel v Chelsea, je imel ta 14 lovorik. Na nov, drugi naslov angleškega prvaka je čakal od daljnega leta 1955 in bil eden solidnih članov angleškega nogometa. V naslednjih treh letih je bil dvakrat angleški prvak. V šestih letih po prihodu ruskega milijarderja je kar petkrat igral v polfinalu lige prvakov.

Danes ima 31 lovorik, šestkrat je bil angleški prvak in leta 2012 postal tudi evropski prvak, ob tem pa osvojil še dve lovoriki v ligi Europa. Predvsem pa je Abramovič poskrbel, da je Chelsea postal klub, ki se lahko postavi ob bok Real Madridu, Barceloni, Manchester Unitedu, Liverpoolu, Juventusu, Interju … Član evropske nogometne elite. Po denarju in prestižu.

Odkar se je dobičkar obdobja po razpadu Sovjetske zveze, ki je do več kot 12 milijard vrednega bogastva prišel predvsem z naftnimi posli, preselil na Otok, so se na Stamford Bridgeu zvrstili številni ljudje. Le ena oseba je ostala od prvega dne do danes.

Ni nujno, da ste nogometni analfabet, če zanjo še niste slišali. Prej obratno. Če jo poznate, ste verjetno velik nogometni zanesenjak. Njenih televizijskih intervjujev še niste videli. Zagotovo. Odkar je na Otoku, namreč še nikoli ni stopila pred novinarski mikrofon. Televizijski, radijski, spletni ali pa časopisni. Tu in tam lahko na uradni spletni strani Chelseaja zasledite kakšno njeno skopo izjavo. To pa je tudi to.

Sportal Navijač s sedeža številka 164. Gospod, ki tam sedi tudi po smrti.

Skupaj sta že več kot 20 let

"Najvplivnejša ženska v nogometnem svetu," so jo opisali Angleži. Verjetno se niso zmotili. Ženska, ki se že vrsto let vzpenja po lestvici zaposlenih v enem največjih svetovnih nogometnih klubov in v njem vleče pomembne poteze. Zdaj, ko Abramoviča zagotovo ne boste več zagledali na tribunah Stamford Bridgea, saj je po zapletih z vizumom zapustil London, toliko bolj. Ob redkih trenutkih pred tem, ko je bogati Chelseajev lastnik prišel na štadion, je ob njem vedno sedela ona.

Z bogatim lastnikom Chelseaja sta se zbližala že v času njegovega vzpona v Rusiji. Foto: Getty Images

Marina Granovska. Abramovičeva zaupnica, ki to vlogo igra že več kot 20 let. Od prvega dne, ko je z megalomanskimi načrti prišel v London, do danes, ko je te načrte že zdavnaj tudi uresničil, je tako. Sodelujeta že od leta 1997, ko je takrat mlada ambiciozna diplomantka začela delati v naftnem podjetju Sibfnet, ki ga je Abramovič dve leti pred tem kupil za približno 60 milijonov evrov.

Sodelovala sta tudi deset let pozneje, ko je Abramovič to podjetje za kar osem milijard evrov prodal Gazpromu, a takrat že na nekoliko drugačen način in drugje. Pri Chelseaju, ki ga je kupil pred 17 leti in ga izstrelil v evropski vrh. Ko je leta 2003 skupaj z Abramovičem prišla v Chelsea in Moskvo zamenjala za London, je bila njegova tesna sodelavka. Leta 2010 je dobila uraden naziv - predstavnica Abramoviča in podpora pri upravi direktorjev. Leta 2013 je v skupino najpomembnejših predstavnikov Chelseaja vstopila tudi sama in le leto pozneje postala tudi direktorica.

Avtomehanik, ki je nastavil Vladimirja Putina

Roman Abramovič je Chelsea postavil na evropski nogometni zemljevid. Foto: Reuters Roman Abramovič ima precej stroškov s plačevanjem preživnin. S tremi bivšimi ženami ima namreč kar sedem otrok, a brez skrbi. Čeprav niso nizke, jih zlahka plačuje. Pod palcem ima namreč kar 12 milijard evrov in je eden najbogatejših Rusov, s tem pa tudi ljudi nasploh.

Rodil se je v mestu Sarastov leta 1966 na ruskem ozemlju tedanje Sovjetske zveze. Ko je bil star leto in pol, je ostal brez mame. Pri štirih je v delovni nesreči umrl tudi njegov oče, tako da je odraščal ob starih starših. Še zdaleč ne v razkošju, ki ga uživa danes. Tega si je priboril pozneje.

Sprva je denar služil kot prodajalec na ulici, potem kot avtomehanik, pa potem spet prodajalec. Po razpadu Sovjetske zveze leta 1992 se je posvetil poslu s surovinami, se spoprijateljil z Borisom Berezovskim, takrat enim najmočnejših ruskih tajkunov, in prišel v ozek krog takratnega predsednika Borisa Jelcina. Prav Abramovič naj bi mu predlagal, da svojega naslednika najde v Vladimirju Putinu. Z gradnjo svojega imperija je z močno podporo Kremlja nadaljeval tudi po Putinovem prihodu in postal milijarder, skočil pa tudi v politiko. Od leta 2000 do 2008 je bil guverner avtonomnega okrožja Čukotka.

K Chelseaju je prišel junija 2003, Londončani pa so pod njegovim vodstvom postali del angleške in tudi evropske nogometne elite. Lastnik Chelseaja, v katerega je vbrizgal na stotine milijonov evrov svojega denarja, je že skoraj dve desetletji, a se v zadnjem času vse bolj šušlja, da bo odšel.

Od napadov z novičokom, za katere Britanci krivijo Ruse, ni v najboljših odnosih s tamkajšnjimi oblastmi, zaradi česar ni zaprosil za podaljšanje britanskega vizuma, tako ga v Londonu ne videvajo več. V zadnjem času so se večkrat pojavile glasne govorice o tem, da bo Chelsea prodal, a so jih v klubu vedno zavrnili.

Kup idej, ki jih je uveljavila na Stamford Bridgu

Da ji eden najbogatejših Zemljanov neizmerno zaupa, je znano že nekaj časa. Da ima Granovska pomembno besedo pri sestavljanju igralske sestavljanke, prav tako. Da je na Stamford Bridgeu še marsikaj več kot samo to, pa je vse bolj jasno postalo v zadnjih letih, ko je ta skrivnostna, a zelo avtoritativna 45-letnica poskrbela za številne posle, ki so močno vplivali na delovanje klubskega ustroja in njegovo politiko.

Na Stamford Bridgu je že 17 let. V zadnjih letih se je njen vpliv močno povečal. Foto: Getty Images

Z ameriškim proizvajalcem športne opreme Nike je sklenila pogodbo o sodelovanju, ki bo Chelseaju vse do leta 2032 na leto prineslo kar 65 milijonov evrov.

Ona je bila tista, ki je že pred časom vzpostavila sodelovanje z zdajšnjim klubom slovenskega reprezentanta Tima Matavža, nizozemskim prvoligašem Vitessejem, moštvom iz Arnhema, v katerem se kalijo številni mladi nogometaši Chelseaja, ki se trudijo, da bi nekoč prišli na Stamford Bridge. Če so dovolj dobri, se jim sanje uresničijo. Če niso, srečo najdejo drugje. Ob odškodnini, ki ob tem kapne na račun Londončanov, seveda.

Po dveh slabih sezonah, ki sta bili za njim, je leta 2009 Abramoviča prepričala, da Didier Drogba ni za staro šaro, kot so takrat menili novinarji in tudi večji del navijačev, ampak lahko na igrišču ponudi še marsikaj. V naslednji sezoni je zabil 37 golov in Chelseaju leta 2012 prinesel tako želeni naslov evropskega prvaka.

Njena zasluga naj bi bila tudi izgradnja trening centra Cobham, ki so ga pri Chelseaju odprli zdaj že daljnega leta 2007, a še vedno spada med najboljše v državi.

S Josejem Mourinhom, ki je v svojem drugem obdobju pri Chelseaju osvojil dvojno krono leta 2015, se je odlično razumela. Foto: Getty Images

Uklonil se ji je tudi veliki Jose Mourinho

Predvsem zaradi nje naj bi Jose Mourinho leta 2013 pozabil na šest let stare zamere, požrl delček svojega velika ega, spet stisnil roko Abramoviču, se vrnil v Chelsea in leta 2015 v London prinesel dvojno krono.

Prav "The Special One" pa je morda tudi najlepši dokaz, kako dobro Rusinja pluje med vsemi čermi, ki jih prinaša druženje z nogometnimi milijonarji. "Ti opravi svoje delo na igrišču. Uprava pa bo poskrbela za vse preostalo," je politika, ki jo je uveljavila na Stamford Bridgeu, in je za angleški nogomet, v katerem ne poznajo besede trener, ampak samo menedžer, nevsakdanja. V Londonu trener ni Zlatko Zahović in Darko Milanič v enem, če povežemo z vzporednico s sveže nekdanjim uspešnim mariborskim nogometnim dvojcem, ampak samo Safet Hadžič, če ob tem skočimo še na teren Olimpije. Medtem ko njegovi angleški kolegi povečini odločajo o vsem, ima trener Chelseaja besedo samo pri taktiki, postavitvi in tem, kdo bo zaigral. Vselej samosvoji in egoistični Portugalec je to igro sprejel. Velika zmaga.

Lani poleti ji je uspel odličen posel

Ob podpisu pogodbe z Edenom Hazardom, ki ga je iz Lilla v Chelsea pripeljala leta 2012. Foto: Getty Images Beseda o tem, kdo od nogometašev in za koliko bo prišel in obratno, teče le v Chelseajevih pisarnah. Tam pa ima glavno besedo Granovska. In jo je imela tudi lani poleti, ko ji je uspel velik met. Belgijskega superzvezdnika Edena Hazarda je za okroglih sto milijonov evrov takoj in 50 pozneje v Real Madrid prodala leto pred koncem pogodbe, ki je v Londonu ni želel podaljšati. Sijajen posel.

Čeprav se zares redko pojavlja v javnosti in jo je mogoče fotografirati samo takrat, ko se brez prisotnosti novinarjev fotografira z odmevnimi okrepitvami, ki jih pripelje v klub, pa je v resnici zelo odločna. In tudi ostra, če je treba. To sta na svoji koži občutila zadnja Chelseajava trenerja. "Klubsko vodstvo ne upošteva mojih želja," je ob neki priložnosti dejal Italijan Antonio Conte in izrazil nezadovoljstvo z Granovsko. Malo za tem je moral po zgolj dveh sezonah oditi iz kluba. Čeprav je leto pred tem v London prinesel dvojno krono. Podobno se je zgodilo tudi njegovemu nasledniku, rojaku Mauriziu Sarriju, ki se je od Chelseaja lani poleti poslovil po zgolj enem letu. Pod oba podhoda naj bi se podpisala prav Granovska.

Frank Lampard je v 13 letih pri Chelseaju osvojil kar 13 lovorik in postal najboljši strelec v zgodovini kluba. Zdaj se v Londonu preizkuša še v trenerski vlogi. Foto: Reuters

Na trenersko klop je postavila legendarnega Franka Lamparda

Da, tudi takšna je lahko, če ji stopite na prste. Bolje kot s trenerji, s katerimi je do zdaj sodelovala, se razume z nogometaši. Z mnogimi naj bi razvila zelo pristne odnose. Z nekaterimi od njih naj bi si dopisovala vsak dan. Tudi zaradi tega je bila lani poleti zagotovo za, ko je beseda nanesla na trenersko ustoličenje Franka Lamparda, najboljšega strelca v zgodovini Londončanov, s katerim sta skupaj spisala najlepše strani v 115 letih obstoja kluba.

Sodelovala sta več kot desetletje, vprašanje pa, koliko časa bosta skupaj zdržala zdaj. Med njima se je namreč že zaiskrilo. Nazadnje pred dnevi, ko naj bi se sprla glede prihodnosti enega glavnih zvezdnikov zdajšnjega Chelseaja, Brazilca Williana. Lampard za 31-letnika, čigar pogodba bo iztekla junija, zahteva novo, triletno pogodbo. Granovska meni drugače in ponuja zgolj enoletno. Če bo še legendarni Anglež še naprej vztrajal pri svojem, je razplet verjetno znan. Preveri ga lahko pri predhodnikih na klopi, ki jo greje zdaj.

Lahko se prijazno smehlja, lahko je zaščitniška kot mama, a ko ni po njeno, je neusmiljena.

Maria Granovska. Ženska, ki je zelo vplivna v moškem poslu.

Eden petih klubov, ki je osvojil vse tri evropske lovorike

Naslov evropskega prvaka 2012 je vrhunec 115-letne zgodovine Chelseaja. Foto: Reuters Chelsea, ki prihaja iz londonskega predela Fulham, je bil ustanovljen 10. marca 1905. V tem času je osvojil 31 lovorik v vseh tekmovanjih, kar ga uvršča na četrto mesto med angleškimi klubi.

Prvo večjo lovoriko je osvojil leta 1955, ko je prišel do prvega od šestih naslovov angleškega kluba. Šest lovorik je osvojil tudi v Evropi. Leta 1971 je prišel do prve evropske lovorike, ko je zmagal v takratnem pokalu pokalnih zmagovalcev, leta 2012 pa dočakal vrhunec, ko je kot edini londonski klub do zdaj postal evropski prvak.

Chelsea je tudi eden od zgolj petih klubov, ki so zmagali v vseh treh največjih evropskih pokalih. Preostali so Ajax, Bayern München, Juventus in Manchester United.

Odkar je vanj vstopil Abramovič, je Chelsea postal eden najbolj uglednih evropskih klubov. Londončani so z njim osvojili pet prvenstvenih lovorik in še tri evropske. Močno so se povzpeli tudi po lestvici najbogatejših klubov na svetu. Na zadnji Forbesovi lestvici so lani z 2,28 milijarde ocenjene vrednosti zasedali peto mesto. Zaostali so le za Manchester Cityjem, Bayernom Münchnom, Barcelono in Realom Madridom, najbogatejšim klubom na svetu ta hip.

Najboljši strelec Chelseaja v zgodovini je Lampard, ki je med letoma 2001 in 2014 zabil 211 golov. Rekorder po številu nastopov pa je Ron Harris, ki je med letoma 1961 in 1980 odigral kar 795 tekem v vseh tekmovanjih.