Ponedeljek, 23. 3. 2020, 16.00
4 leta, 8 mesecev
Žene angleških nogometašev in noro poletje 2006
Huliganke s kreditnimi karticami
Kako so Victoria Beckham, Coleen McLoughlin in preostale članice ekipe "boljša polovica zlatih dečkov angleškega nogometa" poleti leta 2006 med svetovnim prvenstvom v Nemčiji zasenčile celo nogometno dogajanje, bile v očeh angleške javnosti označene kot krive za nov nogometni neuspeh in se domov vrnile kot državne sovražnice številka ena?
Kdo ve, zakaj. Mogoče je na to idejo takratni selektor Angležev Sven-Göran Eriksson prišel zato, ker so se k podobnemu režimu angleški nogometaši zatekli leta 1966, ko so v samooklicani zibelki nogometa prišli do edine dozdajšnje lovorike in pred domačimi navijači osvojili naslov svetovnega prvaka. Morda zaradi česa drugega, a Šved, ki naj bi se za tak korak odločil na nagovor kapetana Davida Beckhama, se je pred svetovnim prvenstvom leta 2006 odločil, da bo skupaj z nogometaši v Nemčijo vzel tudi njihove družine. Z njimi seveda tudi njihove zvezdniške, pogosto tudi muhaste lepotice.
Toda medtem ko so lahko Tina Moore, Norma Charlton, Judith Hurst in preostale žene oziroma dekleta večnih angleških nogometnih junakov leta 1966 po londonskih ulicah hodile povsem mirno, delale, kar so hotele, a jih ni opazil nihče, je bila zgodba z njihovimi naslednicami 40 let pozneje povsem drugačna. V obdobju, ko je britanska javnost že malce pozabila na tragično smrt princese Diane, ki je v begu pred nadležnimi paparaci umrla v prometni nesreči, je bil tamkajšnji rumeni tisk na svojem novem vrhuncu. Vsaka fotografija Victorie Beckham pa je za nekajkrat povišala naklado vsakega od tamkajšnjih tabloidov.
"Našli smo pravo mesto. Izbrali smo enega najbolj izoliranih krajev, kar sem jih kdaj videl," je decembra 2005, ko je sporočil, kje bo angleška nogometna reprezentanca nastanjena v času svetovnega prvenstva 2006, sporočil takratni predsednik angleške nogometne zveze Brian Barwick. Izbor je padel na Baden Baden. Idilično počitniško mesto, ki leži v hriboviti pokrajini na jugozahodu Nemčije.
Poletno zatočišče aristokracije in intelektualcev
Že od nekdaj je bil zatočišče aristokracije in intelektualcev, ki so povečini prihajali in še prihajajo iz Rusije. Na to spominja tudi ruska cerkev z zlato kupolo, ki jo lahko najdete tam. Tukaj so letovali številni znani ruski književniki, tudi Fjodor Mihajlovič Dostojevski in ruska carska družina.
Zlatim fantom spet ni uspelo. Seveda, usodne so bile enajstmetrovke.
Kakšnih pol leta za tem so tja pripotovali Beckham, Michael Owen, Wayne Rooney, John Terry, Rio Ferdinand, Steven Gerarrd in še nekateri takratni angleški reprezentanti, ki še danes veljajo za ene najbolj nadarjenih v zgodovini otoškega nogometa.
Frank Lampar in selektor Sven-Göran Eriksson po porazu proti Portugalski po enajstmetrovkah.
Zlati dečki angleškega nogometa, kot so jih oklicali takrat, so na evropskem prvenstvu dve leti pred tem na Portugalskem proti Portugalski nesrečno izpadli po enajstmetrovkah in se od sanj o naslovu poslovili po četrtfinalu. V Nemčijo so prišli, da bi poravnali račune in natanko 40 let po naslovu svetovnega prvaka na Wembleyju v Londonu slabih tisoč kilometrov stran, v Berlinu, poskrbeli, da "nogomet spet vrnejo domov".
Ni jim uspelo. Potem, ko so z dvema zmagama in remijem proti Paragvaju, Trinidadu in Tobagu ter Švedski precej zlahka osvojili prvo mesto v skupini B, v osmini finala pa nekoliko manj zlahka, z golom Beckhama z 1:0 premagali Ekvador, se je zataknilo v četrtfinalu. Spet je bila usodna Portugalska, seveda so bile zanje, tako kot na svetovnih prvenstvih 1990 in 1998 ter evropskih prvenstvih 1996 in 2004, usodne enajstmetrovke.
David Beckham se je po porazu v Gelsenkirchnu na čustveni tiskovni konferenci odrekel kapetanskemu traku Anglije, za katero je potem igral še tri leta.
Toda mogoče še bolj kot Beckham, ki se je po porazu v Gelsenkirchnu v solzah poslovil od kapetanskega traku, in njegovi soigralci so bili tistega poletja v središču pozornosti njihove boljše polovice, ki so tako silile v ospredje, da je uspelo njim celo zasenčiti svoje slovite nogometne milijonarje in tri tedne polnile otoške medije. Predvsem tiste, z rumeno vsebino.
Nase so opozorile, še preden so sploh prišle
Od 23 nogometašev, ki so se takrat znašli na Erikssonovem seznamu, se je za to, da v Baden Baden ne bo pripeljal svoje družine, odločil samo Aaron Lennon, takrat 19-letni nogometaš londonskega Tottenhama. Preostali so ob selektorjevi ideji palec hitro dvignili navzgor in poskrbeli, da je angleška zasedba, ki je prišla v Nemčijo, štela kar 110 ljudi.
Coleen McLoughlin, takratno dekle, danes pa žena Wayna Rooneyja, na tekmi proti Trinidadu in Tobagu v Nürnbergu.
Šov se je začel, še preden so dekleta stopila na nemška tla. Beckhamova Victoria, nekakšna malce drugačna kraljica Baden Badna od njene rojakinje, ki je tja rada prihajala pred 150 leti, je prevzela vlogo formalne vodje družbe nogometnih lepotic in precej pozornosti domače javnosti vzbudila, ko je najavila, da bo v Nemčijo s seboj vzela 30 kavbojk in 60 sončnih očal. "Moram biti lepa," je povedala ob tem.
Kako je vso prtljago vzela s sabo, ni znano. Njena kolegice Elen Rives, takratne spremljevalke Chelseajevega Lamparda, na letalo namreč niso spustili. Sprla se je s stevardesami, ker ji na letalo niso dovolili vzeti kar petih kovčkov velike ročne prtljage, zato je prišla z zamudo.
Mirno letoviško mesto je postalo cirkus
Carly Zucker, takratno dekle Joeja Cola. Coleen McLoughlin, takratna zaročenka čudežnega dečka evropskega nogometa, danes pa žena najboljšega strelca v zgodovini angleške reprezentance s priimkom Rooney, ki ga je od njega prevzela, je s seboj v Nemčijo pripeljala celo strokovnjaka za sončenje. In s svojo močno in nenaravno porjavelo kožo kmalu postala tarča posmeha.
Ko so se dekleta z velikimi sončnimi očali in čevlji z visokimi petami namestila v svoje razkošne sobe hotela Brenner's Park, v katerem je za vsako nočitev vsaka posebej odštela več kot tisoč angleških funtov, je dogajanje v sicer mirnem letoviškem mestu v Nemčiji postalo podobno cirkusu.
Lepa angleška dekleta, od katerih so bile v središču dogajanja ob Beckhamovi, McLoughlinovi in Rivesovi še spremljevalke preostalih nogometnih zvezdnikov, so poskrbela, da je bilo tako.
Carly Zucker, dekle takratnega zvezdnika Chelseaja Joeja Cola, ki so jo paparaci vsako jutro lovili v svoje fotografske objektive, ko je pomanjkljivo oblečena odhajala na dopoldanski lahkoten tek. Alex Curran, žena nepozabnega kapetana Liverpoola Gerrarda. Tudi Cherly Tweedy, znana angleška pevka, ki je s svojim fantom Ashleyjem Colom rumene stolpce angleških medijev polnila prej in pozneje. Abbey Clancy, takratno dekle in zdajšnja žena visokoraslega napadalca Petra Croucha, ki se je tisto poletje v središču pozornosti znašla, ker so na dan prišle fotografije, na katerih je bilo razvidno, da uživa kokain. K sreči niso bile posnete takrat. Vsaj to.
WAG. Izraz, ki se je rodil leta 2006.
Izraz je pozneje ponarodel, danes pa s to kratico mediji po vsem svetu označujejo predvsem dekleta in žene uspešnih, bogatih športnikov.
Seveda je bila takšna oznaka večkrat močno kritizirana in označena za seksistično, a se je izraz obdržal do danes in ga lahko najdete vsepovsod. Vtipkajte ga v spletni iskalnik in našli boste kup lepotic, ki so se, ali pa se še družijo z znanimi angleškimi nogometaši.
Podnevi so nakupovale kot zmešane, ponoči pa popivale
V dragih trgovinah Baden Badna so čez dan do onemoglosti nakupovale in razmetavale z denarjem. McLoughlinova je na dan, ko je Anglija igrala zadnjo tekmo skupinskega dela prvenstva proti Švedski, v eni od trgovin zapravila več kot 60 tisoč evrov. "Šla sem na sprehod in spotoma kupila še nekaj stvari," je takrat v novinarske mikrofone povedala poznejša gospa Rooney.
Bilo je tako hudo, da so v eni izmed tamkajšnjih butikov v naglici naknadno naročili za 200 tisoč evrov robe, saj so trgovino z izdelki priznanih modnih oblikovalcev Gucci in Louis Vuiton dobesedno izropale.
Alex Curran, žena Stevena Gerrarda, pred eno izmed ekskluzivnih trgovin v Baden Badnu.
Ponoči? Seveda, zabavale so se tudi takrat. V tamkajšnjih restavracijah je alkohol tekel v potokih, steklenice nekaj tisoč evrov vrednih šampanjcev so "padale" ena za drugo in poskrbele za fotografije naslovnic številnih angleških tabloidov dan za tem. Opita dekleta so se seveda razgrela, prepevala in na mizah plesala vse do jutranjih ur.
Slavo je v otoških medijih požela predvsem fotografija Rivesove, Lampardove spremljevalke, ki je mrtvo pijana obležala na klopci v parku pred eno od restavracij.
Paparaci so drli gledat dekleta, ki so zasenčila nogometaše
Skratka, ni bilo dolgčas in bilo je iz dneva dan bolj pestro. Ko so izvedeli, kaj se dogaja, so paparaci v Baden Baden silili en za drugim, se v tamkajšnje hotele prijavljali celo pod lažnimi imeni oziroma identitetami in tekmovali v tem, kdo bo posnel boljšo fotografijo, ter v morju, v resnici sicer nepomembnih, a za otoške medije takrat življenjsko pomembnih zgodb, ujel najboljšo.
"Jutranja kava, vmes hitro kosilo, nato pa taborjenje pred hotelom. Več časa za počitek ni bilo. Vedno se je nekaj dogajalo," je o poletju 2006, ki ga je tam preživel, povedal eden izmed angleških paparacev.
Fotografi so dekleta angleških nogometašev lovili na vsakem koraku. Na fotografiji Zucknerjeva in Vanessa Perroncel (desno), takratna žena Wayna Bridga, ki se je nekaj let pozneje "proslavila" z afero z njegovim soigralcem Johnom Terryjem.
Šlo je celo tako daleč, da so začeli prihajati tudi tuji mediji in se zgražali nad razvratom, ki so ga za seboj puščale mlade, razuzdane Angležinje. Zanimive so postale za novinarje in fotoreporterje z vsega sveta.
"V desetih minutah so zapravile več kot povprečen človek v pol življenja," so bili v reportaži, ki so jo posneli v Baden Badnu, kritični pri nemškem Bildu.
Mlada, lepa dekleta, ki so si ustvarila nepozabno poletje 2006, so takrat zasenčila celo svoje mnogo bolj bogate nogometne spremljevalce. Dokler so ti zmagovali, je bilo njihovo zabavanje komu še simpatično. Ko so izpadli in se z novega velikega tekmovanja vrnili razočarani, se je plošča obrnila.
"To so dekleta, ki so uničila naše nogometne sanje," so po novem nogometnem razočaranju prst vanje uperili številni otoški mediji in z njimi tudi tamkajšnja nogometna javnost. Čez noč so postale državni sovražnik številka ena.
Anglija na svetovnem prvenstvu 2006:
1. krog (10. junij 2006, Frankfurt):
Anglija : Paragvaj 1:0 (1:0)
Gamarra 3./a. g.
2. krog (15. junij 2006, Nürnberg):
Anglija : Trinidad in Tobago 2:0 (1:0)
Crouch 83., Gerrard 91.
3. krog (20. junij 2006, Köln):
Švedska : Anglija 2:2 (0:1)
Allbäck 51., Larsson 90.; J. Cole 34., Gerrard 85.
Izločilni del tekmovanja:
Osmina finala (25. junij 2006, Stuttgart):
Anglija : Ekvador 1:0 (0:0)
Beckham 60.
Četrtfinale (1. julij 2006, Gelsenkirchen):
Anglija : Portugalska 1:3* (0:0, 0:0, 0:0
R. K.: Rooney 62./Anglija
*-po enajstmetrovkah
V vodstvu zveze so jim stopili v bran, ampak ...
"Bilo je noro. Pravi cirkus. Nogomet je postal drugotnega pomena. Bolj kot to, kako smo igrali, je bilo pomembno, kdo je kaj oblekel in kaj je spil," se je po prvenstvu s tem, da je bila odločitev angleške nogometne zveze, ki so jo že pred tem močno kritizirali nekateri legendarni akterji angleškega nogometa, kot sta Bobby Robson in Alen Shearer, zgrešena, strinjal tudi takratni branilec angleške reprezentance Ferdinand.
Po nespametnem rdečem kartonu in izpadu v osmini finala svetovnega prvenstva v Franciji proti Argentini so Angleži na križ pribijali Davida Beckhama, po neuspehu v Nemčiji, osem let pozneje, pa njegovo ženo Victorio in njene prijateljice.
"Ste videli, kdo je z letala stopil za nogometaši, ko je italijanska nogometna reprezentanca prišla na sprejem v Rim? Njihove žene. Ne. Dekleta niso razlog za predčasen izpad Anglije z letošnjega svetovnega prvenstva," je dekleta opravičeval David Davies.
Toda takratni visoki funkcionar angleške nogometne zveze, od katere se je poslovil nekaj tednov po prvenstvu v Nemčiji, je pozabil omeniti bistveno razliko. Lepše polovice Francesca Tottija, Gianluigija Buffona, Alessandra del Piera in preostalih italijanskih nogometašev, ki so tistega poletja osvojili naslov svetovnih prvakov, so fotografi v svoje objektive lovili ob kapučinih in rogljičih. Beckhamovo, McLoughlinovo in preostale zvezdnice poletja 2006 pa ob kozarcih, polnih vodke, šampanjca ali v najboljšem primeru Red Bulla.
"Huliganke s kreditnimi karticami", kot jih je takrat posrečeno označil eden od španskih novinarjev, ki so zaznamovale angleško nogometno poletje pred 14 leti.
1