SiolNET. Sportal Nogomet
2,05

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Izraelski prispevek nogometnemu svetu, za katerega nihče ne ve

Yosef Dagan. Oče največje nogometne drame.

2,05

termometer

Yosef Dagan
Foto: Fifa.com

V nedeljo je v 94. letu starosti umrl Yosef Dagan. V spomin na izraelskega nogometnega funkcionarja, ki je posredno poskrbel za nekaj največjih dram v zgodovini nogometa, tokrat zgodba o tem, kako se je rodila ideja o enajstmetrovkah. Pravilu, ki pogosto odloča o tem, kdo je boljši v izločilnih delih največjih tekmovanj, in ki je kar nekajkrat določilo tudi svetovne in evropske prvake.

V obdobju, ko je pandemija koronavirusa zamrznila nogometno dogajanje, bomo vrzel, ki je nastala ob tem, poskušali zapolniti z zanimivimi zgodbami, ki jih piše nogometni svet. Pred vami je peta izmed njih.

Ko so Francozi leta 2006 v finalu svetovnega prvenstva v Nemčiji izgubili proti Italiji, so ga verjetno prekleli. Kaj šele Angleži, petkratni osmoljenci z največjih tekmovanj ob pravilu, ki ga je nekdanji predsednik Fife Sepp Blatter opisal kot tragedijo. Res je, korumpirani Švicar zagotovo ni pravi naslov za odgovore na vprašanja, kaj je prav in kaj ne, a enajstmetrovke so v marsičem igra sreče. "Loterija", kot pogosto pravijo televizijski komentatorji.

Začelo se je z najbolj znamenito enajstmetrovko

Antonin Panenka, izvajalec prve enajstmetrovke, ki je določila zmagovalca v finalih velikih evropskih tekmovanj. In tudi avtor najbolj znamenitega strela z bele točke v zgodovini nogometa. Antonin Panenka, izvajalec prve enajstmetrovke, ki je določila zmagovalca v finalih velikih evropskih tekmovanj. In tudi avtor najbolj znamenitega strela z bele točke v zgodovini nogometa. Foto: Getty Images Kar 30-krat se je zgodilo, da so o zmagovalcu odločale na svetovnih prvenstvih. Dvakrat, ob Berlinu še leta 1994 v ZDA, tudi o svetovnem prvaku.

Na evropskih prvenstvih smo enajstmetrovke spremljali 18-krat. Že prvič, leta 1976, v finalu, ko je Češkoslovaški naslov z zadnjim strelom prinesel legendarni Antonin Panenka in poskrbel za enega najbolj znamenitih strelov v zgodovini nogometa.

Kolikokrat so zmagovalca določile v evropskih pokalih, nismo niti šteli. Dodajmo le, da so kar enajstkrat odločale o evropskem klubskem prvaku. In šestkrat o zmagovalcu finala lige Europa oziroma prejšnjega pokala Uefa.

Zmagovalci in predvsem tisti, ki so na tak način prišli do lovorik, se zagotovo niso spraševali, ali bi bilo bolje, da bi zmagovalca dobili kako drugače. S poraženci, sploh tistimi na najpomembnejših tekmovanjih, je bilo seveda drugače. Mnogi med njimi so si verjetno mislili, da je bil razplet nepošten in da ni zmagal boljši.

Prav lahko, da so imeli pogosto tudi prav. To, da tak način določanja zmagovalcev ni najbolj pošten, je že pred desetletji povedal tudi človek, ki ga nogometni svet vidi kot idejnega vodjo enajstmetrovk na največjih tekmovanjih.

Real Madrid je bil leta 2016 zadnji, ki je naslov na kakšnem izmed najmočnejših tekmovanj osvojil po enajstmetrovkah, potem ko je 28. maja 2016 v Milanu premagal Atletico. Odločilni strel je zadel kdo drug kot Cristiano Ronaldo. Real Madrid je bil leta 2016 zadnji, ki je naslov na kakšnem izmed najmočnejših tekmovanj osvojil po enajstmetrovkah, potem ko je 28. maja 2016 v Milanu premagal Atletico. Odločilni strel je zadel kdo drug kot Cristiano Ronaldo. Foto: Reuters

"Ne trdim, da je tak sistem najbolj pošten, a je zagotovo bolj pošten od tega, ki ga imamo zdaj," je že v pismu izraelske nogometne zveze, ki je danes razstavljen v muzeju mednarodne nogometne zveze v Zürichu, zapisal Yosef Dagan. Izraelec, za katerega je od širših množic slišal malokdo, a je imel na nogometno igro, kot jo poznamo danes, velik vpliv.

Zaradi doprinosa k nogometu ga je leta 1999 ne nazadnje s posebnim priznanjem nagradil tudi eden od predhodnikov Aleksandra Čeferina na predsedniškem položaju Uefe, Šved Lennart Johanson.

Težko boste našli večjega osmoljenca od Jana Oblaka

Jan Oblak po porazu v finalu lige prvakov 2016 Jan Oblak po porazu v finalu lige prvakov 2016 Foto: Getty Images Če Angleži veljajo za večne osmoljence enajstmetrovk, pa je med nogometaši verjetno težko najti koga, ki bi ga streli z bele točke bolj razžalostili, kot so Jana Oblaka. Slovenski nogometni zvezdnik številka ena je na tak način izgubil kar dva finala evropskih pokalov.

Leta 2014, takrat še kot član Benfice, je v finalu lige Europa na štadionu Juventusa v Torinu izgubil proti Sevilli, potem ko je bilo po rednem delu igre in podaljških 0:0, pri enajstmetrovkah pa so bili s 4:2 uspešnejši Španci.

Še bolj boleč je bil za enega najboljših vratarjev na svetu ta hip poraz, ki ga je doživel dve leti pozneje na štadionu San Siro v Milanu, kjer je bilo v finalu lige prvakov na tekmi med njegovim Atleticom in Real Madridom po 90 in 120 minutah 1:1, po enajstmetrovkah pa 5:3 za Cristiana Ronalda in njegove takratne soigralce.

Najprej jih je imela Jugoslavija

Enajstmetrovke, ki odločajo o zmagovalcu, če ga prej nismo dobili po rednem delu in podaljških, sicer niso Izraelčeva zamisel. Videvali smo jih že mnogo pred tem in marsikje. Ne boste verjeli, nogometne knjige pravijo, da prvič prav v naši nekdanji skupni državi Jugoslaviji. Tekma jugoslovanskega pokala leta 1952 med Kvarnerjem z Reke in Proleterjem iz Osijeka, ki so jo s 4:3 dobili Rečani, naj bi bila prva, ki je bila odločena na tak način. Od leta 1958 so bile enajstmetrovke tudi v pravilniku italijanskega pokala. Poznali pa so jih še v nekaterih manj pomembnih tekmovanjih, med drugim v Ekvadorju.

Trenutek veselja Fabia Grossa po tem, ko je premagal francoskega vratarja Fabiena Bartheza, v finalu svetovnega prvenstva leta 2006 zadel odločilno enajstmetrovko in Italijanom v Berlinu prinesel četrti naslov svetovnih prvakov. Trenutek veselja Fabia Grossa po tem, ko je premagal francoskega vratarja Fabiena Bartheza, v finalu svetovnega prvenstva leta 2006 zadel odločilno enajstmetrovko in Italijanom v Berlinu prinesel četrti naslov svetovnih prvakov. Foto: Reuters

Toda ko je beseda nanesla na najpomembnejša reprezentančna in klubska tekmovanja, ta pa so pred globalizacijo nogometa pomenila praktično vse, enajstmetrovk ni bilo. Ko zmagovalcev ni bilo po 90 minutah, so sledili podaljški. Če končne odločitve ni bilo še takrat, sta bili možnosti dve. Ponovitvene, včasih celo tretje tekme ali pa je zmagovalca določil žreb. Oziroma met kovanca.

Kakor kdaj. Odvisno tudi od tega, koliko so termini tekmovanja dopuščali. Tako se je, na primer, na evropskem prvenstvu leta 1968 v Italiji zgodilo, da so domačini v polfinalu Sovjetsko zvezo izločili po metu kovanca, potem ko se je tekma končala z izidom 0:0. V finalu so naslov evropskega prvaka osvojili, potem ko so v Rimu z Jugoslavijo najprej remizirali z 1:1 in dva dni pozneje na istem mestu zmagali z 2:0.

Italijan Roberto Baggio po tem, ko je zgrešil odločilni strel z enajstih metrov v finalu svetovnega prvenstva 1994 v ZDA, kjer so se 17. julija tistega leta svojega takrat četrtega naslova svetovnih prvakov veselili Brazilci. Italijan Roberto Baggio po tem, ko je zgrešil odločilni strel z enajstih metrov v finalu svetovnega prvenstva 1994 v ZDA, kjer so se 17. julija tistega leta svojega takrat četrtega naslova svetovnih prvakov veselili Brazilci. Foto: Reuters

Izraelce je prepričal že leta 1965 ...

Ideja, h kateri je Dagan težil že nekaj let pred tem in sodelavce na izraelski zvezi prepričal, da so jo preizkusili že v pokalnem tekmovanju leta 1965, je meso postala po olimpijskih igrah tri leta pozneje v Ciudadu de Mexicu. Tam je prvič na velikem nogometnem tekmovanju, če lahko nogometnemu turnirju na igrah pod petimi krogi rečemo tako, nastopila izraelska reprezentanca.

Uvrstila se je v četrtfinale, v katerem se je udarila z Bolgarijo in v Leonu z golom Joshue Feigenbauma tik pred koncem tekme izenačila na 1:1. Potem je na igrišče prišel predsednik takratnega organizacijskega komiteja olimpijskih iger Ramirez Vazquez, snel klobuk in vanj postavil dva listka. Na enem je pisalo da, na drugem ne. Kapetan Izraela Mordechai Spiegler je izvlekel drugega in polfinala so se veselili Bolgari.

Po tem velikem razočaranju je Dagan, sicer dolgoletni zaposleni na izraelski nogometni zvezi, ki je takrat tam deloval v vlogi generalnega sekretarja, pred in po tem pa bil tudi direktor, vodja oddelka za odnose z javnostjo in celo trener, krenil v akcijo.

... Fifo pa pet let pozneje

Pismo, ki je na Fifo prispelo julija 1969. Pismo, ki je na Fifo prispelo julija 1969. Foto: Fifa.com Julija leta 1969 je Dagan sestavil predlog, ki ga je na krovno svetovno nogometno organizacijo poslal takratni predsednik izraelske nogometne zveze Michael Almog.

Ko je mesec dni pozneje za glasilo Fife, bil je namreč tudi novinar, Dagan napisal članek z naslovom Žreb, ki določa zmagovalca, je nemoralen in krut, mu je bilo verjetno že jasno, da vodilni ljudje svetovnega nogometa njegovi ideji o enajstmetrovkah niso nenaklonjeni.

Zanjo se je takrat začel boriti še bolj in začel klicati svoje številne nogometne sodelavce z vsega sveta, ki jih je spoznal v 47 letih delovanja v nogometu. Izkoristil je tudi to, da je enega od zelo pomembnih akterjev zelo dobro poznal. Koe Ewe Teik, malezijski sodnik in pomemben član sodniškega komiteja Fife, s katerim sta tesne stike spletla v letih sodelovanja pri azijski nogometni zvezi, h kateri so bili Izraelci priključeni takrat, je bil nad njegovim predlogom navdušen.

Poskrbel je, da se je najprej znašel na dnevnem redu tehničnega komiteja in potem še mednarodnega odbora za nogometna pravila (IFAB), ki je zasedal 27. junija 1970 v Invernessu na Škotskem. Takoj po koncu svetovnega prvenstva v Mehiki tistega leta. Zadnjega velikega tekmovanja, na katerem niso poznali pravila o enajstmetrovkah.

Veljaki, ki so sestankovali teden dni po velikem zmagoslavju Pelejeve Brazilije v Mehiki, so novemu predlogu namreč odločno dvignili palce. Pravilo o enajstmetrovkah je začelo veljati v tekmovanjih celinskih zvez, ki spadajo pod okrilje Fife. Torej vseh. In tako je nastal pravilnik, ki je do zdaj poskrbel za nekaj največjih nogometnih dram.

Največji izraelski prispevek k nogometu

Z naskokom največji izraelski prispevek k nogometu, če se za konec malce pošalimo. Izraelci v 86 letih, kolikor je minilo od prve tekme, ki so jo odigrali, namreč na nogometnem igrišču niso storili prav veliko. Tri tekme brez zmage na enem svetovnem prvenstvu, to pa je tudi vse.

Naj spomnimo, Slovenija je od leta 1993 do danes zaigrala na dveh svetovnih in enem evropskem prvenstvu. Pa tudi zmagala je že. Robert Koren. Polokwane. In 13. junij 2010.

Nekaj zanimivosti o enajstmetrovkah

Legendarni George Best je izvajal prvo enajstmetrovko po uvedbi novih pravil. Legendarni George Best je izvajal prvo enajstmetrovko po uvedbi novih pravil. Foto: Getty Images Prvi nogometaš, ki je po uveljavitvi novega pravilnika izvedel strel pri enajstmetrovkah po koncu tekme, je nihče drug kot legendarni, žal že pokojni Severni Irec George Best. Zgodilo se je ob koncu poletja 1970 na tekmi takratnega pokala Watney (turnir, ki so ga pred začetkom sezone nekoč prirejali v Angliji) med njegovim Manchester Unitedom in Hull Cityjem.

Škot Jim Forrest je istega leta, ko je zatresel vratnico namesto mreže na tekmi med svojim Aberdeenom in Honvedom v pokalu državnih prvakov, postal prvi nogometaš, ki je bil pri enajstmetrovkah neuspešen v mednarodnih klubskih tekmovanjih.

Na velikem tekmovanju je to prvemu "uspelo" Nemcu Uliju Hönessu v finalu evropskega prvenstva 1976, ki ga je s soigralci izgubil proti Češkoslovaški. Zanimivo, po tem porazu Nemci po enajstmetrovkah niso izgubili niti enkrat več in kar šestkrat v nizu na tak način napredovali. Na svetovnih prvenstvih 1982, 1986, 1990 in 2006 ter na evropskih prvenstvih 1996 in 2016.

Veselje nogometašev Milana Dide in Andrija Ševčenka po zmagi po enajstmetrovkah v finalu lige prvakov leta 2003. Veselje nogometašev Milana Dide in Andrija Ševčenka po zmagi po enajstmetrovkah v finalu lige prvakov leta 2003. Foto: Reuters Pa še nekaj zanimivosti.

Za najvišji rezultat v finalih celinskih tekmovanj sta leta 1992 poskrbeli Slonokoščena obala in Gana. Prva je drugo po enajstmetrovkah premagala z 11:10 in osvojila naslov afriškega prvaka.

Še veliko bolj nori so bili razpleti v nekaterih drugih tekmovanjih. Rekord je v rokah Argentinos Juniors, ki so v Argentini leta 1988 Racing Club premagali z 20:19. Takrat so nogometaši obeh ekip skupaj izvajali kar 44 enajstmetrovk.

Še štiri več (a so bili manj uspešni) so jih izvajali nogometaši KK Palace in Civics v finalu namibijskega pokala leta 2005.

Za največ uspešnih enajstmetrovk v nizu pa sta leta 2013 poskrbela angleška nižjeligaša Brockenhurst in Andover Town, ko so bili njuni nogometaši uspešni kar 29-krat v nizu. Zagotovo vas zanima: zmagal je Brockenhurst.

Vsi pomembni finali, ki so bili odločeni po enajstmetrovkah:

Evropska prvenstva:
1976:
Češkoslovaška : Zahodna Nemčija 5:3 (2:2)

Svetovna prvenstva:
1994:
Brazilija : Italija 3:2 (0:0)

2006:
Italija : Francija 5:3 (1:1)

Liga prvakov oziroma pokal državnih prvakov:
1984:
Liverpool : Roma 4:2 (1:1)

1986:
Steaua Bukarešta : Barcelona 2:0 (0:0)

1988:
PSV Eindhoven : Benfica 6:5 (0:0)

1991:
Crvena zvezda : Marseille 5:3 (0:0)

1996:
Juventus : Ajax 4:2 (1:1)

2001:
Bayern München : Valencia 5:4 (1:1)

2003:
Milan : Juventus 3:2 (0:0)

2005:
Liverpool : Milan 3:2 (3:3)

2008:
Manchester United : Chelsea 6:5 (1:1)

2012:
Chelsea : Bayern München 4:3 (1:1)

2016:
Real Madrid : Atletico Madrid 5:3 (1:1)

Liga Europa oziroma pokal UEFA:
1984:
Tottenham : Anderlecht 4:3 (1:1 in 1:1)*

1988:
Bayer Leverkusen : Espanyol 3:2 (3:0 in 0:3)*

1997:
Schalke : Inter 4:1 (0:1 in 1:0)*

2000:
Galatasaray : Arsenal 4:1 (0:0)

2007:
Sevilla : Espanyol 3:1 (2:2)

2014:
Sevilla : Benfica 4:2 (0:0)

V oklepajih so zapisani rezultati po rednem delu tekem oziroma podaljških.
*Finali, v katerih sta bili dve tekmi.

Prejšnje zgodbe:

Victoria Beckam, Cheryl Tweedy Sportal Huliganke s kreditnimi karticami Juan Mata Sportal Dobrodelni projekt Čeferinovega prijatelja, o katerem se premalo govori Marina Granovskaia Sportal Skrivnostna Rusinja Romana Abramoviča. Najbolj vplivna ženska v nogometu. Valencia Sportal Navijač s sedeža številka 164. Gospod, ki tam sedi tudi po smrti.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 13
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin