Sreda, 13. 11. 2024, 10.23
3 tedne, 2 dneva
25 let od nepozabne mojstrovine Milenka Ačimovića
Čarobna poteza Slovenca, po kateri je odmevalo: David Beckham, kje si zdaj?
V zgodovini slovenskega nogometa je bilo doseženih ogromno imenitnih, spektakularnih, nenavadnih in tako ali drugače atraktivnih zadetkov. Tisti, ki pa ga je natanko pred četrt stoletja na dotrajanem Plečnikovem stadionu za Bežigradom dosegel Milenko Ačimović, spada še danes v posebno kategorijo. To ni bil gol, ampak evrogol v pravem pomenu besede. Nekdanji ljubljenec slovenskih navijačev ga je proti Ukrajini dosegel skoraj s sredine igrišča in Katančevi četi senzacionalno tlakoval pot do Eura 2000!
Kako hitro mineva čas! Ko se je Slovenija pod taktirko Srečka Katanca potegovala za nastop na svojem prvem velikem tekmovanju, je 13. novembra 1999 na prvi tekmi play-offa za Euro 2000 pričakala favorizirano Ukrajino za Bežigradom. Torej pred natanko 25 leti oziroma četrt stoletja.
Takrat se je rodila ena najlepših slovenskih nogometnih pravljic, saj je zmaga kljub vodstvu gostov ostala doma (2:1), zagotovil pa jo je legendarni evrogol, ki je zaradi svoje nevsakdanjosti kmalu prerasel v mit. Postal je nesmrten, spomin nanj je neizbrisen, vse skupaj pa je zakuhal trenutek drznosti in genialnosti Milenka Ačimovića.
Občutek je imel, kot da se je ustavil film
Najljubši zadetek v karieri Milenka Ačiamovića Šest minut pred koncem srečanja je opazil, kako ukrajinski vratar Aleksandr Šovkovski stoji krepko zunaj vrat. Tako je poskusil "nemogoče", s strelom z ogromne razdalje zatresti njegovo mrežo. To pa je storil tako popolno, da se je žoga po lobu mladega Ljubljančana, ki je takrat štel 22 let, resnično znašla v mreži. Slovenija je povedla z 2:1, selektor Katanec se je prijel za glavo, Slovenija se je znašla v deliriju.
Padel je epski zadetek, po katerem je komentator Eurosporta kričal od navdušenja: "David Beckham, kje si zdaj?" in dal vedeti, kako ga je mojstrovina Ačimovića spomnila na podoben zadetek otoškega zvezdnika s tekme angleškega prvenstva med Manchester Unitedom in Wimbledonom.
"Bil je trenutek navdiha. Takrat smo imeli res veliko željo, da bi premagali Ukrajino. V veliki nogometni evforiji, ki smo jo povzročili že pred tem, sem bil zelo samozavesten, saj sem bil v dobri formi in sem bil prepričan, da se mi bo ponudila priložnost, ko bom prišel na igrišče. Džoni Novak je pritisnil nasprotnikovega vratarja, ta se je odločil za potezo, ki je strogo prepovedana, žogo je proti sredini poslal s strani, jaz pa sem se postavil na sredino igrišča in vedel, da lahko žogo spravi le prek mene, a ker zaleta ni mogel vzeti, mu to ni uspelo. Do žoge sem prišel pred njihovim nogometašem, jo umiril in streljal.
Slovenija je pred 25 leti v dodatnih kvalifikacijah izločila favorizirano Ukrajino, za katero je igral tudi Andrij Ševčenko.
V trenutku, ko sem udaril po njej, sem z enim očesom gledal le vratarja, saj imaš, ko streljaš, vedno občutek, da bo žoga šla v gol. Edini, ki mi lahko prepreči veselje, je vratar, sem bil prepričan. Občutek sem imel, kot da se je ustavil film. Žoga se je čudno vrtela, ni letela naravnost, ampak v loku, podobno kot pri 'horuk metu' v košarki, zato je trajalo še toliko več časa, da je padla na tla. Vratar je bil prekratek in hvala bogu je žoga končala v mreži," se je pred leti v intervjuju za Sportal, pred mikrofon ga je povabil Rok Viškovič, spominjal Ačimović in dodal: "Ko sem proslavljal zadetek, sem opravil šprint življenja. Takrat bi lahko tekel do Šiške, tudi do Kranja, če bi bilo treba, a ko sem pritekel do zastavice, ki označuje kot, sem se moral ustaviti. Bilo je res noro. Štadion pa na nogah. Ljudje so noreli od veselja, mi na igrišču tudi. Takšnega adrenalina se preprosto ne da opisati."
Tisti večer je "Mile" postal slovenski Beckham in s čarobno potezo dvignil na noge celotno domovino, zlata Katančeva generacija pa se je štiri dni pozneje v zasneženem Kijevu uvrstila na evropsko prvenstvo. Nogometnim čudežem pa Ačimović, čeprav zdaj okuša delo selektorja, še vedno ni rekel zadnje. Letos je popeljal slovensko reprezentanco do 21 let na Euro 2025. V kvalifikacijski skupini je prehitel vse, tudi Francijo in Avstrijo, s tem pa še polepšal že tako prekrasno slovensko nogometno leto 2024.