NK Olimpija
konferenčna liga
Četrtek, 13. 2. 2025, 9.50
3 ure, 17 minut
Suad Beširević v srcih navijačev Borca in Olimpije
Ljubljančan poskrbel za največjo senzacijo v Jugoslaviji, nato postal čez noč izbrisan
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,36
Od našega poročevalca iz Banjaluke
Suad Beširević (1963–2019)
Banjaluški Borac in ljubljanska Olimpija imata kar nekaj skupnih točk, eno najbolj čustvenih vezi pa je spletel Suad Beširević. Žal že pokojni Ljubljančan je kot nogometaš pomagal Borcu do spektakularnega uspeha v Jugoslaviji, pozneje pa postal trener Olimpije in jo vodil tudi proti slovitemu Liverpoolu. Vmes je moral preživeti veliko gorja, saj ga je po vrnitvi iz Cipra v domovino pričakal status izbrisanega Slovenca.
Starejši ljubitelji nogometa v Banjaluki, med katerimi ne manjka jugonostalgikov, se najraje spominjajo dogodkov iz leta 1988. To se je vpisalo v zgodovino Borca z največjim uspehom, ki je ostal zapisan v srcih ljubiteljev jugoslovanskega nogometa kot največja senzacija. Borcu je uspelo doseči neverjeten podvig, saj je osvojil pokalno tekmovanje kot drugoligaš. To je bilo do takrat nekaj nepredstavljivega, Borac takrat niti ni bil med najboljšimi drugoligaškimi klubi, a je spretno preskakoval vse ovire, na koncu pa v velikem finalu 11. maja 1988 v Beogradu presenetil še Crveno zvezdo (1:0).
Borac je leta 1988 osvojil jugoslovanski pokal, čeprav je takrat igral v drugi ligi. Suad Beširević sedi tik za pokalom Maršala Tita.
Sledili so nori prizori slavja, nogometaše je v Banjaluki na takratnem Trgu Edvarda Kardelja pričakalo vsaj 50 tisoč evforičnih meščanov in generaciji, v kateri je imel zelo pomembno vlogo tudi rojeni Ljubljančan, čestitalo za senzacionalno osvojitev takratnega pokala Maršala Tita. Med junaki, ki so Borac popeljali do edinstvenega uspeha, je bil tako z zlatimi črkami zapisan tudi Suad Beširević.
Odlikoval ga je izjemen nos za zadetke. Ta občutek je izoblikoval v mladosti pri Svobodi in Slovanu, nato pa se leta 1984 odpravil v Banjaluko. Pri Borcu je prebil pet sezon, postal eden vodilnih strelcev kluba (na 84 tekmah je dosegel 56 zadetkov), z njim na veliko presenečenje leta 1988 osvojil pokalno lovoriko, nato pa se prebil še v prvo zvezno jugoslovansko ligo. Borac je na poti do pokalnega naslova izločil 11 tekmecev, Beširević je dosegel pet zadetkov, zadel v polno tudi na nepozabni povratni četrtfinalni tekmi, ko je Borac v zasneženem vremenu nadigral Osijek s 6:1 in tako nadoknadil zaostanek s prvega srečanja (0:3), zaigral pa tudi v finalu v Beogradu, kjer je Borac pred 25 tisoč gledalci na stadionu JNA presenetil Crveno zvezdo (1:0).
Kako je Borac leta 1988 v finalu pokala premagal Crveno zvezdo:
Presenečenje je bilo tolikšno, da se je takratni televizijski komentator Milojko Pantić ob zadetku Senada Lupića v 60. minuti zmotil in zatrdil, da je povedla Crvena zvezda. Pozneje se je popravil, rdeče-beli pa, čeprav jim je sodnik prisodil kazenski udarec, do konca srečanja niso izenačili. Kapetan Crvene zvezde Dragan Stojković je zapravil strel z bele točke, Borcu je uspelo doseči neverjeten podvig. O tej tekmi v Banjaluki še danes govorijo z izbranimi besedami.
Ni bil več vpisan v registru prebivalcev Slovenije
Beširević je pozneje eno sezono v jugoslovanski prvi ligi nosil dres Rijeke, nato pa se leta 1990 odpravil v tujino. Pot ga je ponesla na Ciper, kjer je v šestih letih zaigral kar za štiri različne klube in z Apollonom postal tudi prvak, hkrati pa bil tudi prvi strelec ciprskega prvenstva. Vmes se je za kratek čas vrnil v domovino in v 1. SNL zaigral za Celje, nato pa leta 1996, ko je bil prisiljen zapustiti Ciper in se vrniti v Ljubljano, doživel šok.
Ugotovil je, da sploh ni več vpisan v registru prebivalcev Slovenije. Tako je postal izbrisan Slovenec, saj ni imel pravice do slovenskega državljanstva. Znašel se je v nehvaležnem položaju, bil dolgo brez prihodkov, nato pa ga je rešil novinar Miha Štamcar. Objavil je članek o njegovih težavah v Mladini in posredoval pri notranjem ministru Mirku Bandlju, da bi lahko Beširević, rojeni Ljubljančan, le prišel do potrebnih dokumentov. V dveh tednih po objavi članka jih je tudi prejel, tako da mu je lahko odleglo.
Olimpija se je leta 2003 pod vodstvom Suada Beširevića v Evropi pomerila tudi proti Liverpoolu (1:1 in 0:3)
Ljubezen do nogometa ga je gnala v trenersko kariero, kjer se je prikupil tudi navijačem Olimpije. Suad Beširević, za prijatelje Suljo, je na vročem stolčku zmajev leta 2003 zamenjal Branka Oblaka, nato popeljal zeleno-bele do pokalnega naslova, nato pa jih v Evropi vodil tudi proti znamenitemu Liverpoolu in za Bežigradom zelo namučil favorita (1:1). Pri opravljanju trenerskega dela je zvito obšel pravila, saj ni imel potrebne licence za vodenje Olimpije, a so ga v klubu registrirali kot nogometaša s številko 99, tako da je lahko sedel na klopi in tudi vodil ekipo.
Nekdanji napadalec, ki je pomagal Borcu do največje nogometne senzacije v Jugoslaviji, pozneje pa je kot trener vodil številne slovenske klube, tudi Olimpijo, je konec septembra 2019 izgubil boj z zahrbtno boleznijo. Usoda je poskrbela, da slabih šest let pozneje "njegova" Borac in Olimpija igrata največjo evropsko tekmo. Danes se bosta v prvi tekmi play-offa za preboj v osmino finala pomerila na Mestnem stadionu v Banjaluki, prihodnji četrtek pa še v Ljubljani.
