Sreda, 7. 2. 2024, 9.40
2 meseca, 2 tedna
Hrvaška nogometna zveza pred kongresom Uefe v Parizu
Hrvaška ni podprla Bobana. Ostaja na strani Čeferina.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,92
Aleksander Čeferin je predsednik Uefe že slabih osem let.
V četrtek, ravno na slovenski kulturni praznik, se bo v Parizu sestal izvršni odbor Evropske nogometne zveze (Uefa). Na kongresu se bo odločalo o spremembi statusa, na podlagi katerega bi lahko Aleksander Čeferin leta 2027 podaljšal predsedniški mandat. To je bilo jabolko spora med prvim možem evropskega nogometa in donedavnim tesnim sodelavcem iz Hrvaške Zvonimirjem Bobanom. Hrvaška nogometna zveza (HNS) obžaluje odhod Bobana z vodstvenega položaja pri Uefi in napoveduje, da bo še naprej podpirala predsednika Čeferina.
Nekdanji predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS) Aleksander Čeferin je prvi mož evropskega nogometa vse od leta 2016, ko je nasledil takrat suspendiranega francoskega veljaka Michela Platinija. S svojim delom na odgovornem položaju je članice evropskega nogometa navdušil do te mere, da so mu na volilnem kongresu leta 2019 v Rimu izrazile popolno zaupanje, podobno je bilo leta 2023 v Lizboni, kjer Čeferin znova ni imel protikandidata.
V zadnjih letih se je srečeval s številnimi ovirami. Uefo je krmaril v stresnem obdobju pandemije koronavirusa, leta 2021 je sledil drzni poskus ustanovitve elitne superlige, kjer je odločilno vlogo pri dobljeni bitki s premišljeno taktiko in odzivom odigral ravno dvojec Čeferin – Boban. Za nameček se je od leta 2022 moral spopasti še z vsemi posledicami, ki jih je prinesel vojaški napad Rusije na Ukrajino.
Zvonimir Boban je konec januarja zaradi nestrinjanja s predsednikom zapustil evropsko krovno zvezo.
Nedavno pa se je predsednik Uefe soočil z novo težavo. Ostal je brez tesnega sodelavca, s katerim je sodeloval v zadnjih treh letih, ko je bila Uefa izpostavljena številnim zahtevnim izzivom. Zvonimir Boban, legendarni hrvaški nogometaš, je na željo Aleksandra Čeferina leta 2021 postal vodja Uefinega nogometnega odbora. Zgledno sodelovanje pa se je v začetku letošnjega leta prekinilo.
Boban je zapustil položaj zaradi nestrinjanja s predlogom o spremembi statusa, o kateri se bo razpredalo in glasovalo v četrtek na kongresu Uefe v Parizu. Sprememba vključuje možnost, da bi lahko Čeferin leta 2027, če bi se za to sploh odločil, še enkrat kandidiral za nov predsedniški mandat. Tega po zdajšnjem statusu ne bi smel narediti, saj je opravljanje predsedniške funkcije omejeno na 12 let, v Parizu pa se bo odločalo o spremembi statusa, ki bi Čeferinu to vseeno omogočila.
Hrvaška zveza bo podprla vodstvo Uefe
Zvonimir Boban in Aleksander Čeferin sta se zaradi spremembe statuta, o katerem se bo v četrtek odločalo v Parizu, znašla na nasprotnih bregovih.
Glasovali bodo o tem, da bi se pravilo o omejitvi opravljanja predsedniške funkcije v Uefi na tri mandate (skupno 12 let), upoštevalo le za mandate po letu 2017, ko so sprejeli omenjeno pravilo. V tem primeru se prvo obdobje, ko je Čeferin vskočil na odgovorni položaj v ''Platinijevem mandatu (2015–2019)'', ne bi upoštevalo, slovenski nogometni funkcionar pa bi lahko leta 2027 znova kandidiral za predsednika Uefe. To je zmotilo Bobana, ne pa tudi vodstva Hrvaške nogometne zveze (HNS), ki še naprej podpira Čeferina. To je dala jasno vedeti tudi v torek.
"Izvršni odbor Hrvaške nogometne zveze (HNS) izraža obžalovanje zaradi odhoda Zvonimirja Bobana z vodstvenega položaja v Uefi, ki ga je opravljal od leta 2021. Zveza spoštuje takšno odločitev, ki ne bo vplivala na nadaljevanje kakovostnega sodelovanja med Uefo in HNS v dobro hrvaškega in evropskega nogometa," se glasi del uradnega sporočila za javnost, ki ga po torkovem zasedanju objavila hrvaška krovna zveza.
Njen predsednik Marijan Kustić bo tako v četrtek podprl predlog Aleksandra Čeferina. Z njim zgledno sodelujejo, prek Uefe je steklo kar nekaj projektov, tudi gradnja nacionalnega nogometnega centra v Veliki Gorici, ki ga Hrvaška, čeprav v zadnjem obdobju dosega imenitne rezultate na največjih tekmovanjih in je ena najuspešnejših evropskih držav, še nima. "Izvršni odbor HNS je podrobno obravnaval točke dnevnega reda kongresa in bo podprl predlagane sklepe. Izpostavljen je bil pomen enotnosti evropske nogometne družine in nadaljnje podpore zdajšnjemu vodstvu Uefe, ki uspešno rešuje izzive, s katerimi se sooča evropski nogomet, in je tudi dokazan partner HNS," so še zapisali pri hrvaški zvezi.
V četrtek bo slovenska reprezentanca izvedela imena tekmecev v četrti izvedbi lige narodov.
V Parizu bo tako v četrtek še kako zanimivo. Po kongresu Uefe bo v popoldanskih urah tudi žreb četrte izvedbe lige narodov, kjer bo Slovenija nastopala v drugi kakovostni skupini. Med možnimi tekmeci po kakovosti izstopajo Anglija, s katero se bo pomerila že na letošnjem Euru v Nemčiji, Avstrija, Češka in Wales.
