Naj planinska koča
Nedelja, 15. 6. 2025, 8.00
23 ur, 40 minut
Dan slovenskih planincev 2025
Množica na srečanju planincev, predsednik pa tudi zaskrbljen
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,20
Približno 1.300 ljudi se je zbralo na dnevu slovenskih planincev na Jančah.
Okrog 1.300 planincev iz vse Slovenije in zamejstva se je v soboto zbralo na dnevu slovenskih planincev na Jančah. Celodnevni planinski utrip so poleg druženja zaznamovali planinski pohodi, turnokolesarski izlet, plezanje na plezalnem stolpu, taborni ogenj, prikaz dela markacistov in gorskih reševalcev, varstvo gorske narave in druga doživetja za planince vseh generacij. Predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan je v nagovoru izpostavil težave z infrastrukturo, tako s potmi kot kočami.
Tradicionalni dan slovenskih planincev sta ob začetku poletne planinske sezone z roko v roki organizirala Planinska zveza Slovenije (PZS) in Planinsko društvo (PD) Litija, ki letos praznuje 120 let. 2025 je jubilejno tudi za 130-letni Planinski vestnik, najstarejšo še izhajajočo slovensko revijo, letos mineva 130 let od postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava in 180 let od rojstva Jakoba Aljaža, 50-letnico obstoja praznuje tudi evropska pešpot E6.
Planinci od blizu in daleč so se na Janče odpravili iz Litije, Jevnice in Laz, kamor so se številni pripeljali z vlakom, turni kolesarji so do Planinskega doma na Jančah prikolesarili po Slovenski turnokolesarski poti iz Šmartna pri Litiji, na najvišjo točko Mestne občine Ljubljana so prišli tudi inPlaninci. Mlade in odrasle planince so navdušili taborni ogenj Mladinske komisije PZS s pečenjem dobrot, vedno atraktivno plezanje na plezalnem stolpu, delavnice varstva gorske narave in risanja markacij, prikaz opreme gorskih reševalcev ter predstavitve 120 let PD Litija, 50 let evropske pešpoti E6 in lokalnih ponudnikov Sadne ceste.
"Vzdrževanje žal pretežno sloni na plečih prizadevnih društvenih delavcev"
Planince je pozdravil predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan: "Temelj našega delovanja ostaja prostovoljstvo, za kar upravičeno žanjemo priznanje v očeh tako športne kot tudi širše javnosti. Lepo je, da mnogi, četudi razpeti med številne dolžnosti, vedno znova najdete čas za delo v planinski organizaciji. Žal pa naš zanos ni dovolj za nadaljnji razvoj planinstva. Vse več nas je na planinskih poteh, domačih in tudi tujih planincev, za kar smo lahko veseli in na to ponosni. Toda naša infrastruktura, planinske poti, koče in naravna plezališča, ječi pod bremenom vse večjega obiska gora. Naše koče delujejo v neprimerljivo težjih pogojih kot turistični objekti v dolini, v kratki poletni sezoni komaj pokrijemo tekoče stroške vzdrževanja, za ekološke in energetske posodobitve vselej zmanjkuje sredstev. Vzdrževanje žal pretežno sloni na plečih prizadevnih društvenih delavcev in skromnih sredstvih planinskih društev, zato si v vodstvu PZS vztrajno prizadevamo, da bi za posodobitev koč pridobili stalen vir financiranja, podobno kot za planinske poti."
5. avgusta 1905 je bila ustanovljena Litijska podružnica Slovenskega planinskega društva in njen naslednik PD Litija sodi med najbolj dejavna planinska društva v Sloveniji. "Pohvalimo se lahko kot društvo, ki živi in dobro dela ter članom ponuja široko paleto dejavnosti. Zavedamo se, da je dobro delo z mladimi zagotovilo za aktivno delo v društvu, saj so prav oni prihodnji rod vodnikov, markacistov, navsezadnje aktivnih v planinski organizaciji," je poudarila Alma Jere, predsednica PD Litija.
