Petek, 4. 9. 2020, 18.00
10 mesecev
KAM NA IZLET PO SLOVENIJI (14.)
Na najlažje dostopno goro, višjo od 2.500 metrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,55
5
Grintovec je z 2.558 metri najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp.
Grintovec je najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp. Visok je 2.558 metrov. In je, vsaj tehnično, najverjetneje najlažje dostopna slovenska gora, višja od 2.500 metrov. Naša tokratna ideja za aktiven izlet.
Poti na Grintovec (2.558 metrov n. v.) je več. Večina je zelo zahtevnih (z Jezerskega, iz Kokre), opisana v nadaljevanju (iz Kamniške Bistrice) pa tehnično ni zahtevna. Potrebujete le nekaj kondicije, dobro obutev ter veliko vode in malico. Pred vami je namreč kar 1.950 višinskih metrov vzpona, kar boste tisti z dobro kondicijo premagali v štirih urah, za povprečnega planinca pa to pomeni približno pet ur in 15 minut. Plus nekoliko daljši postanek pri Cojzovi koči na Kokrskem sedlu (1.793 metrov n. v.).
Izhodišče je parkirišče pri izviru Kamniške Bistrice, kjer so konča asfaltirana cesta. Številni z avtomobilom vožnjo nadaljujejo po makadamski cesti vse do konca doline V Koncu, kjer se začne gozdna pot na Kokrsko sedlo.
A promet je tu prepovedan (samo za lastnike parcel), na tablo pa se vse več ljudi požvižga. Očitno policija že dolgo ni delila kazni, kar je pred leti kar pogosto počela. Hoje po položni cesti od Kamniške Bistrice do v Koncu je za 35 do 45 minut (300 višinskih metrov).
V Koncu oziroma pri spodnji postaji tovorne žičnice na Korsko sedlo se s slabe makadamske ceste usmerite levo na gozdno pot. Na tabli piše dve uri 15 minut do Cojzove koče. Če ste dobro pripravljeni, boste prišli v uri in pol.
Pot je sorazmerno strma, zaradi številnih skal in korenin je treba noge kar visoko dvigovati (pri sestopu pa paziti, ko je spolzko). Zadnji del vzpona do sedla gre po melišču, a pot ni izpostavljena in je dovolj široka. Tu že pridemo iz gozda. Ob vročih poletnih dneh se je treba na Grintovec odpraviti zgodaj (vsaj ob šestih zjutraj), saj gre od melišča pa do vrha pot ves čas po prisojnem pobočju.
Cojzova koča na Kokrskem sedlu je za številne končni cilj. A posebnega razgleda ne ponuja. Gre za sedlo med Grintovcem in Kalško goro oziroma za preval med dolinama Kamniške Bistrice in Kokre. Tu je bila prva koča že konec 19. stoletja, zdajšnjo pa so odprli leta 1988. Koča, poimenovana po bratih Žigi in Karlu Zoisu, ponuja tako gostinsko ponudbo (ob poletnih koncih tedna je vrsta za hrano in pijačo lahko zelo dolga) kot sobe. Od junija do septembra je odprta vse dni v tednu.
Cojzova koča na Kokrskem sedlu.
Če je pot do Cojza sorazmerno dolgočasna, pa je drugi del ture na Grintovec toliko bolj zanimiv in pravzaprav manj naporen. Zato bi bil greh, če bi se obrnili že na Kokrskem sedlu. Raje si tu privoščite daljši počitek. Vsa tura je vendarle dolga in mišice bodo pekle. Sledi še približno dve uri hoje po pravem visokogorskem terenu (pot čez Streho). Pot je večinoma skalnata, a ni izpostavljena, niti ni pretirano strma (saj nas vodi po južnem položnejšem pobočju Grintovca). Dodatna oprema ni potrebna, niti čelada, čeprav je pot ob koncih tedna zelo obljudena. Ves čas ponuja izjemne razglede proti Ljubljanski kotlini, Kalškemu grebenu, Krvavcu, v zadnjem delu tudi že proti Skuti in Kočni. Pot je dobro markirana. Tik pod vrhom se sicer razcepi več mogočih poti, a vse vodijo do cilja.
Najlepši razgledi so seveda na vrhu. Kočna (na zahodu) in Skuta (na vzhodu) sta na dosegu roke (pot do njiju je mnogo zahtevnejša od poti na Grintovec). Proti severu je Jezersko, proti jugu Ljubljanska kotlina. V daljavi na zahodu pogled seže vse do Karavank in Julijskih Alp. Vredno truda!
5