Gorsko kolesarjenje z Luko Mezgecem
Sreda, 28. 7. 2021, 11.34
2 meseca, 2 tedna
IZKORISTI DAN ZA GORE
Izkoristi dan za gore: "brcanje" in spusti po Gorenjski
Slovenci radi kolesarimo, pa naj bo to na mestnih, cestnih ali gorskih kolesih. S priljubljenostjo gorskega kolesarjenja vzporedno nastajajo tudi t. i. "trail centri", saj vedno več turističnih destinacij, lokalnih skupnosti in posameznikov prepoznava ter razume pomen vlaganja v gorsko kolesarsko infrastrukturo. Eden takih je tudi Žiga Arnež, ljubiteljski gorski kolesar ter vodja šole gorskega kolesarstva MTB kluba Kranj, pri katerem na vsem dobro znanem poligonu "Borovničke" pod Joštom trenira zajetno številno mladih, nadobudnih "bajkerjev".
Gorskim kolesarjem veliko pomenijo in nudijo namensko izdelane ter urejene gorskokolesarske poti. Teh je v Sloveniji vedno več. Številne poti, namenjene gorskemu kolesarjenju, so primerne za začetnike in tudi za vrhunske kolesarje.
Z Peugeot Rifterjem, v katerega smo brez težav naložili dva kolesa, Žigo Arnežem in njegovo življenjsko partnerico, Rebeko Bogataj, takisto ljubiteljico gorskega kolesarjenja, smo ponovno izkoristili dan za užitke v gorah.
Izkoristite dan za gore!
Peugeot Rifter, idealno vozilo za prosti čas in sopotnik planinskih podvigov v slovenskih gorah, je partner pri projektu Naj planinska koča, v katerem s pomočjo bralcev poteka izbor naj planinske in naj visokogorske planinske koče leta 2021. Nekatere koče, številni dostopi in vznožja so dosegljivi tudi z zanesljivim avtomobilom, za kakršnega se vedno izkaže tudi Peugeot Rifter. Ga želite preizkusiti?
Peugeot Rifter ima odločno inovativno obliko karoserije, ki je ukrojena za vsakodnevne avanture ter uspešno združuje vzdržljivo in elegantno stilsko zasnovo. Po zaslugi pustolovskega duha se dobro znajde tako v mestnem vrvežu kot tudi na neutrjenih poteh do planinske koče.
Za spust je vredno "potrpeti"
Žiga Arnež je gorsko kolesarstvo mamilo že od mladih nog. Tisto, kar ga še danes najbolj vleče h gorskemu kolesarjenju, je predvsem ravno prava doza adrenalina in čas, ki ga preživlja v naravi, odmaknjen od vsega. Da, potrebno je narediti nekaj višincev, da lahko sledi spust, a pravi, da to naredi z največjim veseljem, saj ve, kakšna nagrada ga čaka.
"Že kot otroka me je gorsko kolesarjenje zelo zanimalo. Ko sem dobil prvo kolo, se je začelo dogajati naprej. Mislim, da je bil Rogov bmx, tisti s zaščitno peno na balanci. Ni ga več, ker je šel na pol (smeh op.p.). Konec osnovne šole sem prejel bolj specializirano kolo za gorsko kolesarjenje, zgodba se je začela. Veliko se je hodilo na lokalne hribe, tam se je "brcalo" navzgor, nosilo kolesa, a vedno je bilo bistvo, da si se lahko odpeljal dol. To je bil največji užitek. Še danes je tako. Jaz osebno grem na kolo, da pridem do spusta. Da, sem pripravljen trpeti tudi gor, na poti do cilj, a največji užitek je pot navzdol," uvodoma pove Žiga Arnež.
Bolj kot kolo je pomemben posameznik na njem
Naj gre za pot navzdol ali navzgor, vedno se zaveda pomena ustrezne opremljenosti. "Osnova oprema pri gorskem kolesarjenju je, poleg kolesa, čelada. Vedno priporočamo ščitnike za kolena, komolce. Zelo pomembna stvar je tudi nahrbtnik, v katerem je osnovno orodje za potencialno popravilo kolesa in prva pomoč. Vsekakor tudi priporočam, jasno, če je le možno, da se kolesari v družbi. Najprej zaradi tega, ker je to lahko tudi bolj zabavno, drugič pa tudi zaradi varnostnega vidika. Če se karkoli zgodi, je prijatelj vedno zraven, da lahko ukrepa," pove.
"Kar se opreme tiče, lahko dandanes za 600, 700 evrov dobimo zelo dobro gorsko kolo, ki ima vzmetenje samo spredaj. Na takem kolesu bi tudi rekel, da se lahko v samem začetku največ naučiš in je lahko osnova za nadaljnji razvoj samega sebe, gibalnih sposobnosti, motorike. S takim kolesom naj se tudi začne, da telo dojame gibanje. Danes so sicer zelo priljubljena enduro kolesa, s katerimi je mogoče dobro "brcati navzgor", kot se tudi vrhunsko odpeljati navzdol. Sicer pa bi rekel, da je bolj kot kolo pomemben posameznik na njem. Ne gre se izgovarjati na opremo in kolesa. Samo vozite dalje, če znate, vas nič ne ustavi. Ne pozabite, da je previdnost mati modrosti," dodaja.
Motorika, ravnotežje, obvladanje hitrosti
Priznava, da trenutno v Sloveniji živimo zlato dobo kolesarstva, ki se v vedno večjem zanimanju pozna tudi v gorskem kolesarstvu. "Ljudje prepoznavajo, kako lepo je v naravi, kako lepo je na kolesu, s katerim je moč hitreje kot peš doseči nekatere želene točke. Praktično lahko greš s kolesom povsod," meni.
Vsem, ki se podajajo na pot gorskega kolesarjenja, svetuje: "Tisti, ki se začenjajo ukvarjati z gorskim kolesarstvom, naj nujno enkrat ali dvakrat obišče tečaj, kjerkoli v Sloveniji, da se spoznajo z osnovami. Vsekakor je zelo pomembno obvladovanje strahu, pa motorične sposobnosti, ravnotežje, obvladovanje hitrosti," razloži sogovornik, ki se v svojem prostem času na kolo odpravi dvakrat, trikrat tedensko.
"Na kolesu pa sem v bistvu od pet do sedem dni na teden. Velikokrat grem sam, zelo pa mi je tudi všeč, da se nas nabere par prijateljev. Popolno je, da ni treba goniti v klanec in da se namesto tega uporabi žičnica (smeh op.p.). Tako tudi naredim kar največ voženj. Zelo rad se vozim na klubskem poligonu, sicer pa na vseh trasah, ki imajo raznolik teren," pove.
Uživaš takrat, ko samo še vleče naprej
In kdaj se po njegovem na gorskem kolesu dobro pelješ? "Takrat, ko te na progi vleče samo naprej, vse gre gladko. Nočeš nehati. Zares uživaš na kolesu potem, ko to počneš iz dneva v dan, Takrat, ko ne rabiš več razmišljati o vsaki stvari - kako si postavljen na kolesu, kako greš v zavoj, kako boš določeno oviro prevozil. Nekako se to zavedanje izgubi in stvar kar steče. Pozoren si samo še na to, kaj te lahko preseneti na samem terenu. Ne smejo te pa peči noge in boleti prsti, ker potem enostavno nisi 'nafuran' (smeh op.p.)," odgovori Žiga Arnže, ki večjih nezgod z gorskim kolesom še ni imel.
"Moram potrkati. Sicer bi v splošnem rekel, da pri gorskem kolesarjenju pri nas ni veliko nesreč, posebej v oziru na to, da se pri aktivnosti veliko dogaja. Tudi kultura gorskih kolesarjev v Sloveniji je na zelo dobrem nivoju. Najbolj pogoste poškodbe pri gorskih kolesarjih so sicer zlom ključnice, roke, rame, pa počena, udarjena rebra, praske, pa klasični udarci po nogah. Jaz na srečo nič od hujšega nisem utrpel. Strah je sicer vedno v neki obliki prisoten, če ni strahu, je to lahko velik problem. Psihično se moraš tudi sam pripraviti do tega, da te lahko vedno nekaj preseneti. Obvladovati moraš strah, poleg tega pa imeti še spoštovanje do aktivnosti, trase," pravi Žiga Arnež, ki najraje kolesari na Gorenjskem.
"Velikokrat se ne zavedamo, kako imamo tukaj pravzaprav lepo. Jaz rad rečem, da imamo tukaj pravi mali Whistler. Zelo rad sicer vozim na klubskem poligonu, progi Borovničke, pa tudi v okolici Preddvora imamo veliko trailov. V tujini mi je najbolj blizu Francija," razloži.
In kaj bi sogovornik počel, če se ne bi našel v gorskem kolesarstvu. "Gotovo bi bil gostinstvu, v katerem sem deloma še vedno tudi zdaj. Če gorskega kolesa ne bi izumili, bi gotovo pristal v zimskih športih, recimo v bordanju," odgovori.
Uspešnost šole gorskega kolesarstva
Žiga Arnež danes zelo uspešno vodi šolo gorskega kolesarstva v MTB klub Kranj, v kateri je iz leta v leto več navdušenih gorskih kolesarjev.
"Osnova ideja ustanovitve kluba je med drugim bila, da ljudem pokažemo, kako lep šport je gorsko kolesarjenje in da ni popolnoma nič groznega. Vse se je začelo pred okoli devetimi leti, ko se je sedanji predsednik kluba – Sergej Ocepek, odločil, da moramo delati na mladih. Osnova je bila vedno večja priljubljenost gorskega kolesarstva. Začeli smo s tremi, štirimi otroci, sedaj pa jih imamo vsako leto vpisanih med 60 in 80. Hkrati nam je pomembno, da nimamo preveč vpisov, pač pa da z tistimi, ki so, delamo kvalitetno. Sam nisem imel te možnosti, da bi treniral kaj takšnega, saj ni bilo niti izvedljivo niti ni bilo ponudbe. Danes to možnost dajemo otrokom. In sam sem del tega," pravi.
V njihovem klubu so vsi nadebudneži razdeljeni po starosti in po znanju. Primerna starost za vpis? "Pri nas imamo gorske kolesarje od šestega do petnajstega leta. Trenutno je največ otrok z Gorenjske in okolice. Treningi največkrat potekajo na vsem dobro znanem poligonu 'Borovničke' pod Joštom, ki smo ga zgradili skupaj z MTB klubom Kranj. Tam imamo od osnovne proge, lahke, težke z raznimi skoki. Skratka, gre za mešan teren," pove.
Razvoj v rekreativnem in tekmovalnem delu
"Na treningih si izberemo določene odseke, ki jih moramo izpiliti, dodelamo na tehniki ter to potem skušamo spraviti v celo linijo. Skušamo delati čimbolj raznoliko, saj nam lokalni hrib nudi točno to, kar mi potrebujemo. Otroci so med sabo prava družina, se spodbujajo, najbolj pa jim je pri vsem tem jasno všeč, da lahko s kolesom skačejo (smeh op.p.)," dodaja.
Danes je on v vlogi tistega, ki predaja znanje naprej. Od koga se je največ naučil sam? "Na tem področju sigurno od predsednik MTB kluba Kranj. Nekaj znanja sem dobil tudi preko Kolesarske zveze. Veliko sem se naučil sam. V svetu gorskega kolesarstva imam več vzornikov. V Sloveniji je to naš predsednik MTB kluba Kranj, kranjski spustaški pionir. On je spisal prve pravilnike za downhill, ko so se začele izvajati tekme. On me je spravil naprej in tudi potreniral," ki v panogi gorskega kolesarstva pogreša več organiziranih tekmovanj.
"Rekel bi, da se gorsko kolesarjenje razvija na rekreacijskem nivoju, ne pa toliko na tekmovalnem. A nič ne de. Načrti kluba se nagibajo v smer, da se v tem tempu razvijamo še naprej, s splošnem pa se želimo razvijamo tako v tekmovalnem kot v rekreativnem delu. Zelo pa si želim tudi, da bi v Kranju ali okolici dobili prostori, kjer bi lahko trenirali tudi v slabem vremenu ali v zimskem času," sklene.
