Ponedeljek, 21. 6. 2021, 10.38
9 mesecev, 1 teden
Izkoristi dan za gore
Izkoristi dan za gore: tek v objemu oblakov
Slovenci smo znani ljubitelji gora in tudi teka, vedno bolj pa je priljubljena tudi kombinacija obojega. V zadnjem obdobju sta postali zelo priljubljeni dve obliki gibanja v naravnem, pretežno hribovitem okolju. To so gorski teki in trail teki. Ponovno smo z Rifterjem izkoristili dan za gore ter se na pot odpravili z rekorderjem tako vzpona na Triglav kot tudi na "ljubljanski Triglav" in enim od najboljših slovenskih gorskih tekačev zadnjih let – Timotejem Bečanom.
Za trenutno drugouvrščenim gorskim tekačem na lestvici Svetovne organizacije za gorske teke (WMRA) je uspešna gorskotekaška tekmovalna pomlad. Postal je državni prvak v disciplini "gor-dol" ter balkanski prvak in državni prvak v disciplini "gor". Kot pravi, je z doseženim zadovoljen, nikakor pa se s tem ni zadovoljil, kar zadeva dosežke v prihodnje. Trenutno uživa na zasluženem morskem oddihu, nato pa ga že čakajo močne mednarodne tekme in tekme svetovnega pokala. Njegova velika želja je, da bi lahko čim več ljudi spodbudil k športnim aktivnostim. Sam se ukvarja z različnimi. Poleg teka poleti najraje kolesari, pozimi smuča, v zadnjem letu pa tudi plava. Od ekipnih športov ima najraje odbojko in košarko.
Vsestranski 24-letni športni navdušenec si prizadeva vse stvari početi s srcem in veseljem. Njegov vsakdanjik je zelo dinamičen in razgiban. Tekmovalne dosežke gorski tekač iz Medvod redno podkrepi z vrsto zelo zanimivih podvigov. Dva izmed teh sta tek na Šmarno goro iz središča prestolnice in tek na Triglav iz doline Krma, ki ga je opravil v slabi uri in pol, medtem ko si večina ljudi za ta vzpon vzame dva dni. Ura, 26 minut in 45 sekund je tako rekordna znamka teka iz doline Krme do Triglava, s katerim je za skoraj tri minute popravil svoj predlanski rekord (1;29:29). Kot pravi, bo konec letošnjega poletja poskušal omenjeni rekord še izboljšati.
Izkoristite dan za gore!
Peugeot Rifter, idealno vozilo za prosti čas in sopotnik planinskih podvigov v slovenskih gorah, je partner pri projektu Naj planinska koča, v katerem s pomočjo bralcev poteka izbor naj planinske in naj visokogorske planinske koče leta 2021. Nekatere koče, številni dostopi in vznožja so dosegljivi tudi z zanesljivim avtomobilom, za kakršnega se vedno izkaže tudi Peugeot Rifter. Ga želite preizkusiti?
Peugeot Rifter ima odločno inovativno obliko karoserije, ki je ukrojena za vsakodnevne avanture ter uspešno združuje vzdržljivo in elegantno stilsko zasnovo. Po zaslugi pustolovskega duha se dobro znajde tako v mestnem vrvežu kot tudi na neutrjenih poteh do planinske koče.
ŽELIM TESTNO VOŽNJO Z RIFTERJEM.
Tek je vedno prijeten
Sogovornik je košarko nehal igrati pri devetnajstih, nato pa se je začel intenzivneje ukvarjati s tekom. "Že prej sem rad tekel. Sploh poleti. S športom se sicer ukvarjam, odkar pomnim. Vedno sem nekaj počel, vedno sem skakal naokoli. V tretjem razredu osnovne šole sem se začel ukvarjati s košarko, treniral sem jo deset let, do prvega letnika študija, potem pa sem se začel ukvarjati z gorskim tekom. Na začetku ljubiteljsko, potem pa sem zaradi rezultatov dobil še več motivacije in volje ter začel uživati v pravih težkih treningih. Kar naenkrat se je izkazalo, da sem dovolj dober, entuziazem je bil še večji. Že od samega začetka sem sicer imel najraje gorski tek. Ravnina mi ni všeč. Seveda grem teč tudi po ravnini, ampak raje si izbiram višje ležeče cilje. Je tek lahko prijeten? Meni je vedno prijetno, niti enkrat mi ni muka," uvodoma pove Timotej Bečan, ki ima veliko raje gorski tek kot trail.
"Treniram vsak dan, največ dvakrat. Predvsem zdaj, ko sem redno zaposlen. Prej sem opravil samo en daljši trening, zdaj ga razdelim na dva dela. Zjutraj, ko sem zaspan, je trening manj intenziven, popoldne po vseh obveznostih sledi intenzivnejši. Med koncem tedna pa kakšen daljši v kosu. Ne nazadnje to potrebujem, da sem konkurenčen. Na teden opravim približno 15 ur treninga, pozimi mogoče malo manj, poleti malo več. Predvsem se to nanaša na kolo, ki ga poleti vključujem v svoje treninge. Na kolesu preživim dlje časa, kot pa tečem. Če to pretvorim v kilometre in višinske metre, znese od 80 do 110 kilometrov teka in od dva tisoč pa tudi do pet tisoč višinskih metrov. Poleg tega vozim še kolo, ki mi predstavlja nekakšno regeneracijo," razloži tekač.
Meditacija med tekom
Poudarja, da je gorski tek zanj terapija, sprostitev od vsakdana. "Vedno, ko grem teč, se počutim dobro, se sprostim, uživam v zvokih narave. Še posebej če to opravim zjutraj, je dan lepši in bolj produktiven. Zberem svoje misli in tudi v službi se bolje odrežem. Seveda pa tudi zvečer ni lepšega kot dan končati ob sončnem zahodu. Včasih med tekom razmišljam marsikaj, večkrat mi v glavi zveni kakšna melodija, velikokrat pa delam tudi načrte, kaj bom jedel, kaj moram še postoriti, kam bomo šli med koncem tedna, na dopust, na počitnice. Čisto se sprostim in odklopim. V času, ko sem še študiral, sem se tudi učil med tekom, ponavljal stvari. Tudi to je mogoče," razlaga Timotej Bečan, ki bi v svojem življenju spremenil samo to, da bi dnevu dodal kakšnih pet ur.
Najraje teče na Šmarno goro, kamor gre večkrat na leto. "Je moj 'hišni' hrib. Pri roki mi je, večkrat tečem na vrh tudi od doma. Če sem v časovni stiski, se zapeljem z avtom in skočim gor dvakrat ali trikrat. Opravim dober trening in sem hitro doma. Če imam več časa, zavijem čez Soro v Polhograjske Dolomite. Tam je narava še lepša, tereni bolj razgibani, seveda pa v poletnih dneh rad zavijem tudi v visokogorje, na Storžič, Košuto, Begunjščico, včasih pa tudi v Julijske Alpe, najvišje v Sloveniji," pripoveduje sogovornik, ki poleg športnih aktivnosti zelo rad kuha in ustvarja kaj novega.
Na tekmovalni ravni je za sogovornika vsaka tekma novo vznemirjenje in svojevrsten izziv. "Če vem, da sem dobro treniral, še posebej. Vem, da sem pripravljen in da bom iz sebe iztisnil maksimum ter se odrezal po najboljših močeh. Ker veliko treniram na Šmarni gori, mi je prirasla k srcu tudi tekma, na kateri imam slovenski rekord. Ta mi pomeni največ. Tekma je primerljiva s prejšnjimi rezultati, ponosen sem tudi na dosežek na Triglavu, ki ga bom letos poskušal izboljšati. Tek na Šmarno goro je svojevrstna tekma, tudi rekord na Triglav je bil svojevrsten izziv," pove.
S kavča do Šmarne
Prav v povezavi s Šmarno goro pa si je pred kratkim postavil poseben izziv. Timotej Bečan, eden najboljših slovenskih gorskih tekačev zadnjega obdobja in sveže pečeni balkanski prvak v gorskem teku, je pred kratkim v zgodnjih jutranjih urah izpeljal neobičajen tekaški projekt. Preveril je, koliko časa porabi od Prešernovega spomenika v Ljubljani do vrha Šmarne gore. Čeprav ga je vmes za kratek čas ustavila nezgoda na cesti, je traso pretekel prej kot v eni šolski uri. Natančneje, od Prešernovega spomenika v Ljubljani do vrha Šmarne gore je potreboval zgolj 42 minut in 11 sekund, kar je toliko, kot marsikdo porabi od vznožja do vrha.
Kot pravi, se je ideja za tek na Šmarno goro iz središča Ljubljane rodila povsem spontano. "Tekmovanje za rekord Šmarne gore že imamo, prav tako že vrsto let obstaja tekma za svetovni pokal na Šmarno goro, nimamo pa bolj posebne tekme, tekme s kavča do Šmarne. Dejstvo je, da je Šmarna gora najljubša pohodniška točka Ljubljančanov, in rekel sem si, zakaj je ne bi poskusil doseči iz strogega središča Ljubljane. Tako sem se odločil štartati kar pri Prešernovem spomeniku, da bi videl, kako hitro se da priti do vrha po najkrajši poti. Ob teku na Šmarno goro sem res užival. Dalo bi se tudi minuto bolje, ampak potem bi 'umrl'. Tako ali tako ni bil postavljen noben čas, zato sem si rekel: zakaj bi pretiraval, saj ne gre za tekmo. Nisem vedel, kako bo s prometom. Lahko bi tudi čakal na semaforju, smo si pa izbrali čas v dnevu, ko je bila cesta najmanj obremenjena," razkrije Timotej Bečan.
Tudi na dopustu brez teka ne gre
Zdaj si je vzel nekaj časa za počitek na morju, a tudi tam ne počiva prav veliko. "Letos bom konec poletja poskušal izboljšati rezultat teka na Triglav. Lani je bilo na koncu kar težko, primanjkovalo mi je energije. V vsakem primeru si bom zdaj vzel malo premora, potem pa že sledijo naprej močne mednarodne tekme in tekme svetovnega pokala, ki bodo na sporedu julija. Ko narediš premor, sicer praviloma potrebuješ tri tedne, da se vrneš v formo. Ampak tudi na dopustu tečem," pove.
Pravi, da ne more izpostavil ene tekme kot največjega dosežka. Najboljše so vse, na katerih je v tistem trenutku iz sebe iztisnil svoj maksimum. "Da sem se potrudil tako fizično kot psihično. Na vse te tekme sem ponosen. A če bi že moral izbrati, bi rekel, da sta verjetno največji uspeh zmaga na balkanskem prvenstvu in 15. mesto na svetovnem prvenstvu v Argentini leta 2019. Mogoče tudi moja prva mednarodna zmaga, in sicer lani jeseni v Italiji na močni štafetni tekmi. Na žalost v finančnem smislu gorski tek ni nogomet, je pa nekaj. Če bi lahko od tega živel, ne bi hodil v službo. Za zdaj malce zmanjka, da bi si lahko to privoščil. V Sloveniji je majhen trg, v Italiji, Franciji je to drugače. Lažje tudi sponzorji nekaj dajo. Moraš biti pa res vrhunski. Italija je za zdaj obljubljena destinacija na področju gorskega teka," razloži.
Vztrajnost in konstantnost
Poudarja, da je z dosežki v letošnjem letu, naj gre za tekmovalne ali podvige, ki si jih zastavi sam, zadovoljen. "Postal sem državni prvak v disciplini 'gor–dol'. Dva tedna kasneje sem postal balkanski prvak, potem pa pred kratkim še državni prvak v disciplini 'gor' na Ratitovcu - tudi z rekordom proge. Vsekakor pa sem človek, ki se nikoli ne zadovolji. Sem zadovoljen, vendar ne povsem. Dejstvo je, da sem se specializiral precej pozno. To je še dokaz več, da nikoli ni prepozno. Mogoče mi je bilo kdaj žal, da se s tem nisem začel ukvarjati že prej, da bi dosegel še več. Za to je še čas. Gorski tek je vzdržljivostni šport, pri katerem leta niso več taka ovira kot nekoč," meni.
Kaj ga glede na to, da v gorskem teku ni dolgo, torej loči od konkurence, ga še povprašamo. "S športom sem pridobil veliko vrednot, praktično vse. Ena izmed njih je vztrajnost. Dejansko ne popustim. Treba je preskočiti veliko ovir, ampak za zdaj mi je uspelo premostiti vse. Veliko jih na tej točki odneha. Jaz vztrajam in do zdaj se je vedno obrestovalo. Bi pa mogoče poudaril tudi konstantnost. Dneva si ne predstavljam brez športa. Z njim se ukvarjam vsak dan. Zagotovo je to tudi ključ do uspeha," odgovori.
Za konec bralcem daje še nasvet. "Slovenija nam ponuja marsikaj, od morja do hribov. Jaz se v hribih počutim najbolj domače. To priporočam vsem, zagotovo pa je treba upoštevati, da se moramo v gore odpraviti pripravljeni, upoštevati svoje sposobnosti in se ne nazadnje tudi primerno opremiti," sklene.
