Ponedeljek, 14. 9. 2020, 10.50
2 meseca, 1 teden
Izkoristi dan za gore
Izkoristi dan za gore drugače: hoja po trakovih, napetih nad Mojstrano
Slackline, hoja po napetem traku, je razmeroma mlad šport, ki je vse bolj popularen med mladimi in malo manj mladimi. Za kraljevsko disciplino pa velja hoja po trakovih, napetih visoko nad tlemi – highline. Ponovno smo izkoristili dan za gore ter se z Rifterjem in Timom Trtnikom, enim izmed ustanoviteljev ekipe SlackAlien, odpravili v Dovje, kjer je skupina mladih entuziastov na Blažčevi skali napela trakove ter hodila in lovila ravnotežje na postavljenih linijah.
Slackline pomeni obliko rekreacije, pri kateri gre za lovljenje ravnotežja na traku, napetem med dvema opornima točkama, npr. drevesoma. Je šport, za katerega potrebujete opremo, Slackline Kit, ravnotežje, pogum in dve točki, med kateri vpnete "gurtno". Slackline lahko izvajate na tleh ali pa greste na "višje" točke – highline, na recimo višino več tisoč metrov. Ali tudi kam drugam - prepustite se domišljiji. Za izvajanje trikov na traku se v angleščini uporablja termin trickline, za hojo po traku, ki je napet nad vodo, waterline, za hojo po daljšem traku longline, za hojo po traku na veliki višini pa highline,.
Omenjen šport se je začel razvijati v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v Yosemitih v ZDA pod taktirko plezalcev Adama Grasowskega in Jeffa Elingtona. Čeprav v Sloveniji tega še ni na taki ravni kot v nekaterih drugih evropskih državah, kjer prirejajo celo enotedenske highline festivale, lahko rečemo, da se slackline scena pri nas vztrajno razvija. Tudi tisti, ki se ukvarjajo s slacklinom, so presenečeni, kako težje je narediti korak na enaki dolžini gurtne, le da je kakšnih 10 metrov visoko. Takoj namreč spoznajo, da morajo narediti najprej korak v svoji glavi, če ga hočejo tudi na highlinu.
Izkoristite dan za gore!
Partner pri projektu Naj planinska koča je Peugeot Rifter, idealno vozilo za prosti čas ter sopotnik planinskih podvigov v slovenskih gorah.
ŽELIM TESTNO VOŽNJO Z RIFTERJEM
Začetki
Tim Trtnik iz Lesc se je nad slacklinom začel navduševati že v srednji šoli. "Vsako malico, pavzo smo s skupino prijateljev razreda Mehatronike v Šolskem centru Kranj izkoristili za to aktivnost. To je bil gotovo nek začetek. Nato je zanimanje postopoma raslo. Prvo smo postavili na nekem kozolcu, nato pa se je prijatelj odpravil v specializirano trgovino po dodatno potrebno opremo. Potem smo začeli preizkušati različne stvari, se družiti, hoditi po trakovih. Od začetka me je sicer najbolj mikal trickline. Kmalu sem se začel spoznavati z drugimi ljudmi v tem krogu," uvodoma pove.
In kako s spominja svojih prvih highline podvigov? "Prvič gotovo ne veš, kaj te čaka. Ko enkrat oziroma prvič padeš iz gurtne, je občutek podoben tistemu iz bungee jumpinga. Mogoče celo malce "huje" (smeh op. p.). Na začetku sem bil še bolj bojazljiv, tudi mnogi drugi, ki jih poznam. Medtem ko redki že ob začetnem spoznavanju takoj osvojijo ključne veščine. Mogoče jim je le malce nelagodno. Četudi padejo, vstanejo in brez strahu prehodijo gurtno, linijo. Občudovanja vredno," odgovori.
Tim Trtnik je skupaj s preostalimi nadobudnimi slacklinerji, po highlinu začel hoditi pred okoli petimi leti. "Zdajšnjo ekipo SlackAlien smo ustanovili leta 2017, ekipa štirih. Zametki in samo ime so se sicer začeli že kar nekaj let prej. Nato smo organizirali prvi highline miting v Sloveniji. Takoj za tem smo ekipo razširili na osem, začeli smo obiskovati in delovati tudi pri drugih dogodkih v tujini, tudi na Hrvaškem, kjer se dejavnost prav tako zelo dobro širi. Sicer v evropskem smislu na tem področju prednjačijo Švica, Nemčija, Francija, Italija, Avstrija, Češka. Naša vizija je, da širimo slackline in highline skupnost po Sloveniji, da postavljamo in nadgrajujemo prehojene rekorde. Zaenkrat delujemo bolj "lokalno", organiziramo highline delavnice za začetnike, na ta račun se je skupnost v zadnjem letu kar razširila. Se pa da kar precej potovati na račun te aktivnosti po svetu, četudi je skupnost tudi v svetovnem merilu razmeroma majhna je zelo odprta. Zanimanje raste tudi pri nas, sicer na ljubiteljski ravni, medtem ko drugje že obstajajo tudi tekmovalne discipline. Res pa, da sam highline nikoli ni bil in nikoli ne bo tekmovalni šport. Je pa druženje tisto, ki vleče naprej, gotovo. To je bila tudi sama začetna osnova. Eno z drugim. V SlackAlienu so posebej dobrodošli proaktivni ljubitelji, naš cilj pa je v prihodnosti organizirati tudi čim več dogodkov," razlaga Tim Trtnik.
Varnost in napačna percepcija ljudi
Poudarja, da v njegovi družini dobro sprejemajo ta njegov hobi, ki je po njegovem mnenju tudi veliko bolj varen od tistih klasičnih alpinističnih aktivnosti.
"Highline je veliko bolj varen kot denimo slackline na tleh, kjer si lahko ob padcu hitro poškoduješ roko ali gleženj. Pri highlinu padeš v "nič", moraš pa biti siguren v opremo, v svedre, vrvi, ki zdržijo tudi 3 tone, faktor varnosti je pri nas izredno visok. Jasno, vedeti moraš, kaj počneš. Primerjava slacklina in highlina je tako možna le v teoriji, v praksi je drugače. Čim več je treba hoditi in čim večkrat je treba pasti. Ko enkrat steče, je občutek fantastičen. Sam akt na liniji, ko si privezan na vrvi, je varen. Gotovo najbolj varen v celem dnevu. Ne nazadnje, tudi vožnja z avtomobilom do izbranega cilja je po mojem mnenju manj varna od trenutkov hoje visoko med stenami. Prav tako tudi plezanje in ostale klasične alpinistične aktivnosti. Če doma rečem, da grem na highline, so veseli (smeh, op. p.). Percepcija ljudi je pač napačna, ko vidijo nekoga, ki hodi po gurtni. Pri highlinu lahko kontroliraš več dejavnikov kot denimo pri alpinizmu in ne nazadnje tudi plezanju," pove.
Postavljanje linij in potencialne omejitve
Pomembno vlogo pri highlinu ima predvsem postavljanje linij. "Tudi zato seveda poskrbimo sami. Sam si odgovoren zase, od postavljanja highlina do opreme. Ko vsemu temu enkrat zaupaš, lastnim sposobnostim, opremi in postavitvi, vse skupaj postane užitek. Opreme sicer zna biti veliko, zato je potreben seveda prostoren avtomobil. Rekel bi, da tretjino highlina predstavlja postavljanje linij, tretjino hoja in zadnji del druženje. Če hočeš pri nas hoditi visoko nad tlemi, moraš znati tudi postavljati. Ni druge. Regulacij glede postavljanja linij sicer pri nas praviloma ni, prepovedano je v Triglavskem narodnem parku, češ da lahko tukaj izvajaš le tradicionalne gorniške dejavnosti. Povsem iskreno, tukaj imam določene pomisleke, namreč vrtanje za plezanje je v tem smislu dovoljeno, za highline pa ne. To so zame dvojna merila. Poleg tega mi lahko linijo postavimo brez poseganja v okolje, tako imenovan ''all natural'' način, seveda pa je s par svedri podvig bolj varen in hitrejši. Pri postavljanju smo pozorni predvsem na to, da je linija čim lepša ter da čim manj posegamo v okolje. Daljše kot so, lažje je hoditi. Najdaljša linija pri nas je bila sicer dolga 170 metrov. Posamezne linije v povprečju postavljamo od dve do tri ure, odvisno, koliko je natrenirana postavljalna ekipa. Logistika je ključna. Zdaj smo že kar dobri (smeh, op. p.). Več oči več vidi, poslužujemo se pravila, da dodatna previdnost ni nikoli odveč. Vedno tudi poskrbimo, da vse pospravimo za sabo, da nič ne uničimo. Sicer se s highlinom gotovo raje ukvarjamo poleti kot pozimi, ko je največja težava predvsem v postavljanju. Pa tudi bosa hoja v zimskem mrazu je v tem kontekstu nekoliko vprašljiva (smeh, op. p.)," pripoveduje.
Kaj pa cena? Koliko je praviloma treba odšteti za highline opremo? "Set za highline stane praviloma okoli 1.000 evrov," odgovarja.
"Vse je v glavi"
Dodaja, da so mentalne veščine ključnega pomena. "Psiha in še enkrat psiha. Mentalne veščine so odločujoče. No, osnova so seveda tudi motorične sposobnosti. Veliko highlinerjev kombinira aktivnost s plezanjem, base jumpom ali denimo jadralnim padalstvom. Odmisliti je treba višino. Hoditi je bolj enostavno, tudi slackline se da z željo, voljo in osnovno motoriko hitro priučiti. V nogah in trupu lahko hitro pridobiš občutek, hitro se da napredovati. Vsekakor ne gre kar iz prve, a z vajo se gotovo vse da. Pri highlinu je za razliko od slacklina drugače. Moraš čez sebe in ta tvoj strah do višine. Vsi te namreč vse življenje učijo, da ne smeš pasti. Pri highlinu pa so ravno padci pomembni za nadaljnji razvoj in učenje, zaupanje. Na tleh sem denimo prej veliko prehodil prek slacklina. A ko enkrat prideš na višino, se lahko prehojena razdalja znatno zmanjša. Višina in psiha te lahko v tem oziru ovirata. Moraš se navaditi, tudi smučanja se je ne nazadnje treba priučiti. Dandanes so mi glavni izzivi na gurtni predvsem dolžina, vzdržat tudi pol urno bitko z gravitacijo, ravnotežjem in mentalno vztrajnostjo, na krajših razdaljah pa izvajanje raznih trikov, čeravno sem na tem področju začetnik," pove Tim Trtnik.
Kaj pa idealne razmere za highline? "Sapica vetra gotovo pomaga pri hoji in lahko pomeni popolne razmere. Tako kot pri jadranju (smeh, op. p.). Če ni vetra, je težje hoditi, saj se cela linija bolj premika. Sama linija, iz česa je sestavljena in kako je narejena v celoto, ima tudi velik vpliv na ''razmero''. Iščemo ugodne razmere, je pa vedno treba najti neke kompromise," razmišlja.
Pozitiven strah mora biti
Kaj pa strah? "Marsikdo reče, bodite veseli, da čutite strah. Zdrav strah je pozitiven, da ne greš prek meja. Če ni pa vsaj malce straha ali adrenalina, kakorkoli vzamete, pa tako ali tako ni zanimivo. Prvič razmišljaš samo o tem, o strahu pred padcem, sčasoma se začneš mogoče ukvarjati s samo postavitvijo in zaupanjem v opremo. Ko greš čez to, postaneš z visoko nad tlemi postavljeno gurtno bolj domač. Na začetku je strah, v glavi imaš misel, da ne smeš pasti, pomisleke, ali bo oprema zdržala. Zatem je pomembno, da poznaš in zaupaš opremi. Meni je bilo od samega začetka lažje, ker sem linije tudi sam postavljal in sem si zaupal. Mnogi rečejo, da je to adrenalinski šport. Težko bi se strinjal, morebiti samo na začetku. Ko padeš prvič, drugič, še desetič, je gotovo doza adrenalina velika. Potem pa adrenalina nočeš, ker ko je prisoten, si obenem tudi živčen. Potem to postane meditativna hoja. Negativnih izkušenj v teh petih letih na področju highlina nimam. Na highlinu sem povečini utrpel kakšno odgrnino, se pa več nesreč dogaja denimo pri slackanju na tleh, tako sem si denimo poškodoval zapestje," razlaga sogovornik.
Tim Trtnik je na gurtni, postavljeni na višini, največ prehodil 170 metrov. Hodil pa je tudi po 450 metrskem highlinu. Osebni rekord mu je sicer uspelo postaviti na Hrvaškem, vseeno pa še vedno najraje hodi po gurtni v Sloveniji, kjer, kot pravi, je obilo priložnosti za highline. "Na Dovjem je zame eden najlepših in najbolj izpostavljenih highlinov pri nas. Potem je tukaj Ajdna, Bohinjska Bela, Preddvor. Zelo radi se odpravimo tudi v Trst, v bližino Napoleonske ceste. Izredno zanimiv je tudi Grintovec, v dobrem spominu hranim tudi highline iz Italije, Bosne. V tujino me sicer kar se tiče highlina najbolj vleče na Češko ali v Združene države Amerike, tudi v Dolomite. V mednarodnem merilu je rekord kar 2.000 visoko nad tlemi prehojenih metrov. Veliko dela nas torej še čaka, kajne (smeh, op. p.)?," pomenljivo sklene Tim Trtnik.
NAGRADNA IGRA
Nagradna igra je končana. Prejemnik nagrade je Sebastijan Robič iz Domžal, ki bo za vikend v uporabo prejel Rifterja.
