Sreda, 12. 8. 2020, 10.55
10 mesecev, 2 tedna
IZKORISTI DAN ZA GORE
Izkoristi dan za gore: s kolesom med oblake #video
Gorski ekosistem je sestavljen iz različnih profilov obiskovalcev, tudi ljubiteljev adrenalinskih športov. Ponovno smo izkoristili dan za gore in se pobliže spoznali z gorskim kolesarstvom ter Vesno Stanić, vodnico gorskega kolesarstva ter idejno pobudnico večdnevne gorsko kolesarske prireditve pri nas in istoimenskega zavoda za spodbujanje gorskega kolesarstva – Trans Julius.
S sogovornico smo odprli številne teme, med drugim tudi o zanesljivih partnerjih pri adrenalinskih športih, potrebni opremi, nesrečah, o stereotipih, ki se držijo gorskih kolesarjev, o sožitju z drugimi uporabniki "prebivalci" gorskega sveta, o Sloveniji kot gorsko kolesarski destinaciji, o urejanju poti in gorsko kolesarskih tras, o ženskah v gorskem kolesarstvu ter tudi o obljubi slovenskega kolesarskega zvezdnika Primoža Rogliča, da naj bi se nekoč preizkusil v gorskem kolesarjenju.
Kot pravi Vesna Stanić, se je spustiti po bregu s kolesom resnično še najmanjši problem. Gorsko kolesarjenje ni zgolj vrtenje pedal, uživanje na spustu ali občasno urejanje gorsko kolesarskih poti. Veliko izzivov predstavlja predvsem urejanje poti in tras za gorske kolesarje, predvsem iskanje starih poti, ki so z nekaj ur vrtenja lopat, grabelj in krapov primerne za gorske kolesarje, dogovarjanje z lastniki in pristojnimi institucijami, usklajevanje z lokalnimi MTB-ekipami za urejanje poti in številne ure virtualnih raziskovanj baz podatkov, zemljevidov, zemljiške knjige in izpolnjevanja obrazcev. "Seznam nalog je vedno predolg, dnevi za prostovoljno delo pa vedno prekratki," poudarja.
"Ben, Julij Cezar, divji petelin, zgodovina in odklop!"
Vesno Stanić na gorsko kolesarstvo asociira pet reči. "Ko pomislim na gosko kolesarjenje, se najprej spomnim na mojega kuža Bena, ki je moj največji motivator, da grem na kolo. Na drugem mestu je asociacija Julija Cezarja, po katerem je naša štiridnevna gorska avantura Trans Julius dobila ime. Na tretjem mestu je asociacija divjega, sledi ji zgodovina, ker vozimo po različnih trasah, obstoječih in starejših, ki segajo precej v zgodovino. Gorsko kolesarstvo pa mi predstavlja tudi odličen odklop, druženje s prijatelji, spoznavanje novih tras, krajev, potepanje za konec tedna ali daljše obdobje," uvodoma pove sogovornica, ki se je z gorskim kolesarjenjem spoznala že zelo zgodaj.
"Z gorskim kolesarstvom sem se tako kot večina otrok prvič srečala v otroštvu, ko smo se s prijatelji podili po hribih in gozdovih v domačem kraju na Bledu. S takim tipom gorskega kolesarstva, s katerim se ukvarjam danes, pa sem se spoznala pred sedmimi leti, takrat bolj zato, da sem uživala v naravi s svojim kužkom Benom. Svoje prvo gorsko kolo sem dobila pri štirih letih, tako resno, polno vzmeteno gosko kolo pa pred sedmimi leti," pove Vesna Stanić, preden beseda nanese na pomen kakovostne opreme, ki mora biti pri tovrstnem športu stalnica in nikakor ne izjema.
Pomen kakovostne opreme in zanesljivega partnerja na štirih kolesih
"Gorski kolesarji potrebujemo kar nekaj osnovne in dodatne opreme. Na kolo se nikoli ne podamo brez zaščitne čelade, tisti, ki se ukvarjajo z bolj adrenalinskim spusti, morajo imeti ščitnike za kolena, komolce, lahko tudi posebno zaščito za hrbet. Poleg tega, da običajno v nahrbtniku nosimo nekaj orodja, prve pomoči in rezervno zračnico, je pomembno, da imamo na turah dovolj vode. Seveda pa se te ture ne zgodijo, če nimamo vozila, v katerega naložimo vso potrebno opremo. Partnerja na štirih kolesih, ki se prilagodi življenjskemu slogu, tudi gorskemu kolesarjenju. Pri izbiri avtomobila gorski kolesarji najprej pomislimo, kako bomo vanj dali kolo. Zelo pomembna je prostornost, dejstvo, da lahko vanj umestiš tudi tri ali štiri kolesa. Pri tem šteje veliko, če je mogoče podreti zadnjo klop sedežev na način, ki ne vzame dodatnega prostora, in da je mogoče kolesa enostavno naložiti v avtomobil. Tudi in predvsem zaradi tega, ker se pri gorskem kolesarjenju odločamo za iskanje oddaljenih destinacij, v avtomobilu cenim tudi dobro navigacijo, pa tudi zanesljivost na dolge proge. Pri adrenalinskih športih že tako ali tako vsaj nekaj tvegaš, zato želiš v avtomobilu imeti partnerja, na katerega se lahko zaneseš. Danes sem testirala Rifterja in ima prav vse kar kolesar potrebuje," meni Vesna Stanić.
Izkoristite dan za gore!
Partner pri projektu Naj planinska koča je Peugeot Rifter, idealno vozilo za prosti čas ter sopotnik planinskih podvigov v slovenskih gorah. Ga želite preizkusiti? Imejte ga raje za ves konec tedna! Kako? Tako, da sodelujete v nagradni igri.
ŽELIM TESTNO VOŽNJO Z RIFTERJEM
ŽELIM SODELOVATI V NAGRADNI IGRI
A nesrečam se v celoti seveda ni mogoče izogniti. "Skušamo jih minimalizirati s primerno opremo, da hodimo na ture v paru oziroma v skupini, da se pozanimamo o trasi, na katero gremo, in da turo izberemo na podlagi lastnih sposobnosti, da ne presegamo lastnih zmožnosti. Pomembno je, da zaradi pritiska družbe ne gremo čez mejo. Če upoštevamo vse te dejavnike, zagotovo zmanjšamo možnost za poškodbe, nesreče. Seveda pa nesreča nikoli ne počiva, zato je treba biti previden. Seveda se lahko manjše praske zgodijo na vsaki turi. Lahko se poškudujepš s pedalom ali se udariš s kolesom. Tudi sama sem imela pred tremi meseci večjo poškodbo, a zahvaljujoč dobri zaščitni opremi, dobri čeladi, so bile posledice manjše, kot bi lahko bile. Zaščitna oprema torej ni nikoli odveč in nikoli 'draga'. Raje več kot manj," pravi.
Pri gorskem kolesarjenju ji je najbolj všeč dejstvo, da se ga lahko lotiš v kateremkoli letnem času. "Gorsko kolesarjenje je lahko tvoja popoldanska rekreacija, pobeg za konec tedna, dopustniška destinacija. Vedno spoznavaš nove ljudi, gre za skupnost, ki se med sabo podpira, uživa. Najpomembnejše pa je gotovo preživljanje časa v naravi," pove in dodaja, da je to prav eden izmed ključnih razlogov, da se še danes rada ukvarja z vrtenjem pedal v objemu gora in oblakov. Z ustanovitvijo zavoda Trans Julius in organizacijo različnih gorskih kolesarskih združenj pa je za samo gorsko kolesarstvo vedno manj časa. "Veliko časa preživim za računalnikom, na sestankih, ob pridobivanju soglasij, dovoljenj, usklajevanj različnih interesov. Časa za kolo kot tako je manj," razlaga Vesna Stanić.
Rušenje stereotipov
S sogovornico smo spregovorili tudi o stereotipih, ki se držijo gorskih kolesarjev. Priznava, da imajo pred sabo še veliko nalogo širši javnosti pokazati, kakšni ljudje so. "Veliko je še vedno stereotipiov, da so kolesarji s polnimi čeladami mladi divjaki. Jaz osebno jo uporabljam, ker je bolj varna in ker mi omogoča, da lahko bolj sproščeno uživam v športu. Seveda pa se najde odstotek ljudi, tako kot pri voznikih na cesti ali pri kakšnem drugem športu, ki ne spoštuje nekih osnovnih pravil bontona. Običajno je tudi tako, da ti dobijo več pozornosti kot primeri dobre prakse oziroma tisti, ki se obnašamo v skladu z pravili in bontonom. Sobivanje gorskih kolesarjev z drugimi uporabniki gora, narave, pohodniki, gozdarji, živalmi, je ena od osnov, ki jo mora vsak pri sebi razčistiti. Meni osebno se še ni zgodilo, da bi imela konflikt s katero drugo interesno skupino. Seveda pa se nesoglasja dogajajo. Če spoštujemo drug drugega, se držimo pravil, ki se jih dogovorimo, če vprašamo vnaprej, če se zavedamo, da so na določeni poti tudi drugi uporabniki, in to upoštevamo, večji konflikti ne morejo nastati," razmišlja.
Ko je treba namesto kolesa v roke prijeti lopato
Gorsko kolesarjenje v osnovi sicer sestavljajo tri osnovne discipline: cross country, enduro in spust. "Vsi si želimo kakovostne trase za spust, makadamske poti, namenjene zgolj gorskim kolesarjem. Namreč na gozdnih cestah za spust nimamo ravno dobrih pogojev. Menim, da gorsko kolesarjenje postaja vedno bolj uveljavljeno. Vse več je privržencev tega športa, vedno več ljudi je pripravljenih svoj čas investirati v izgradnjo in vzdrževanje poti. Želimo si predvsem takih, ki so primerne za spust, to je naklon nekje med šestimi in osmimi stopinjami. Dobro je, da so na progi za gorsko kolesarjenje tudi različni elementi, da lahko preizkušamo različne spretnosti. Pomembno nam je tudi, da so proge dostopne za vse, da so legalizirane. Tu nastopijo določeni postopki, ki jih je treba izvesti, in za ta del imamo pri nas še kar nekaj prostora za izboljšave. V zavodu Trans Julius imamo sicer od prvega dne zelo konstruktivne odnose z vsemi soglasodajalci pri organizaciji prireditev, vzpostavljanju razvojnih sistemov, procesov za legalizacijo poti. Od prvega dne smo konstruktivno sodelovali z Zavodom za varstvo narave, Zavodom za gozdove, s Kmetijsko-gozdarsko zbornico in s centralami ter območnimi enotami. Pomembno je, da se še naprej pogovarjamo z ustreznimi institucijami, ki so pripravljene pomagati pri iskanju rešitev za urejanje poti, infrastrukture. Potrebna je vztrajnost, pa dobra volja, včasih pa je treba znati biti tudi kar malo gluh na razne destruktivne komentarje," pripoveduje Vesna Stanić.
Trud je na vrhu ob razgledih poplačan
Sogovornica meni, da pogosto velja zmotno prepričanje o tem, da "če se na hrib pripelješ z žičnico ali gondolo, nisi nič naredil zase (smeh, op.p.)". "Pravilna tehnika spusta od telesa zahteva kar nekaj napora. Tudi na spustu se utrudiš. Seveda so dnevi, ko se namesto za kolesarjenje po gorskih progah odločim za kolesarjenje v 'bike parku'. Izbira je odvisna od tedenskega počutja. Po napornem tednu se torej raje odločim za 'bike park', v nasprotnem primeru izbiram tudi zahtevnejše etape, kjer moram kolo tudi nositi do vrha. Včasih si resda tudi rečeš: zakaj mi je tega treba? A ko prideš na vrh, razgled odtehta vse. Trud je poplačan. Osebno sicer najraje kolesarim na lokacijah Trans Julius. To je tudi čas, ko lahko v domačem okolju z lokalnimi ponudniki rečemo kakšno besed o razvoju in prepoznavnosti gorskega kolesarjenja. Na prvem mestu je pri meni zagotovo Cerkno, potem Most na Soči, Soriška planina, Bohinj, Tržič in pa seveda moj drugi dom Vipava," našteje Vesna Stanić.
Slovenija kot gorsko kolesarska destinacija
Po njenem mnenju Slovenija vedno bolj postaja pravcata gorsko kolesarska destinacija. "Vsi vedno govorijo o Sloveniji kot izjemni gorsko kolesarski destinaciji. Na eni strani imamo Koroško, kjer že več kot 20 let razvijajo gorsko kolesarstvo, pa neverjetno Primorsko, kjer je gorsko kolesarjenje mogoče čez vse leto. Izjemni razgledi so v Julijskih Alpah, Karavankah … Praktično ni človeka, ki bi obiskal Slovenijo in rekel kakšno slabo besedo o pogojih, ki jih imamo. Seveda pa je na nas samih, da v sodelovanju z različnimi občinami, turističnimi centri naredimo korak naprej, da proge uredimo, tako da bodo primerne za različno spretne kolesarje. V zavodu Trans Julius vlagamo veliko napora v razvoj gorskega kolesarjenja, v organizacijo prireditev, ki jih splošna javnost sicer manj vidi. Zavod je nastal zaradi želje po večdnevni gorsko kolesarski prireditvi pri nas, pozneje so vzporedno nastajali projekti, s katerimi želimo javnost ozaveščati o pomenu legalizacije gorsko kolesarskih poti, širiti prepoznavnost med Slovenci in pa naše gorsko kolesarjenje promovirati tudi v tujini. Namen oziroma cilj Trans Juliusa je po svojih najboljših močeh narediti nekaj dobrega za gorsko kolesarjenje. Nekdo to naredi s tem, da gre na kolo, drugi tako, da navdušuje in uči mlade, tretji, da obnavlja in gradi poti itd. Vsak izmed nas dodaja svoj kameček v mozaik, da imamo vsak dan boljše pogoje. Seveda smo še daleč od idealnih razmer, vendar s sodelovanjem in povezovanjem ljudi in strokovnjakov, odkrivanjem pozabljenih poti in spodbujanjem odgovornega gorskega kolesarjenja dajemo nove priložnosti, da zgradimo boljši jutri. V zadnjih letih smo organizirali tudi kar nekaj študijskih poti za tuje novinarje," razlaga vodnica gorskega kolesarstva.
Sicer je med bolj priljubljenimi gorsko kolesarskimi destinacijami, tako pravi Vesna Stanić, gotovo sosednja Avstrija, ki ima največje število "bike parkov". "Meni osebno je izredno všeč Škotska, kjer veliko vlagajo v razvoj naravnih 'trailov', imajo zelo sistematičen način urejanja in legaliziranja prog v naravi, ki jih 'zgradijo' gorski kolesarji. Dobro na tem področju delajo recimo tudi v Grčiji, sicer pa je gorsko kolesarstvo doma praktično v vsaki evropski državi, na Češkem, v Italiji, Švici, Španiji, Franciji. Na naši večdnevni gorsko kolesarski dirki smo tako imeli tekmovalce iz kar 18 držav, ne glede na to, da je število tekmovalcev omejeno na 100 gorskih kolesarjev. Gre za vedno bolj priljubljen šport. Zanesljivega podatka o številu gorskih kolesarjev pri nas sicer nimam. Posebnost tega športa je, da je veliko gorskih kolesarjev združenih v neformalnih skupinah. Gotovo je tudi nedavno 'koronaobdobje' prineslo velik porast ljubiteljskih gorskih kolesarjev. Veliko ljudi si je namreč kupilo nova ali rabljena kolesa ter se z njimi podalo v gore. Ženske v gorskem kolesarjenju smo resda v manjšini, vseeno pa si prizadevamo to številko povečati. Obeti so dobri," meni in poudarja, da gorsko kolesarjenje v prihodnosti čakajo spodbudni časi.
Obljuba Primoža Rogliča
Tudi zaradi uspehov našega kolesarskega asa Primoža Rogliča, ki blesti na cestnih preizkušnjah. "Nedvomno je cestno kolesarjenje zaradi uspehov Rogliča in Pogačarja bolj priljubljeno. Pred kratkim smo sicer organizirali obisk Rogličeve ekipe Jumbo Visma v Sloveniji, kjer je Rogliča v sklopu reportaže zanimalo marsikaj o našem športu. Tudi o tem, kako treniramo spuste. Obljubil je, da se bo, ko bo imel za to več časa, preizkusil tudi v gorskem kolesarjenju (smeh op.p.)," sklene Vesna Stanić.
NAGRADNA IGRA
Ste tudi vi izkoristili dan za gore? Naložite fotografijo gorske cvetlice z razgledom iz slovenskih gora in se potegujte za konec tedna z Rifterjem.