Gostinka Bojana in rokometaš ter trener Jože Jeglič že peto sezono skrbita za Planinski dom na Mrzlici, ki se letos sooča s povsem drugačnimi izzivi.
Na Siol.net nadaljujemo predstavljanje planinskih koč, ki ste jim s svojimi glasovi pomagali do finala izbora Naj planinska koča, ki ga skupaj s Planinsko zvezo Slovenije pripravljamo že šesto sezono.
Kot sedmo finalistko predstavljamo Planinski dom na Mrzlici, ki spada pod okrilje Planinskega društva Trbovlje, za njegovo gostoljubje in kulinarično ponudbo pa že peto sezono skrbita Bojana in Jože Jeglič. Jožeta se morda spominjate iz rokometnih voda – dolga leta je bil trener, še prej pa rokometaš –, Bojana pa je vrsto let delala v gostinstvu.
Kamničan Jože in Ljubljančanka Bojana sta primopredajo s prejšnjo lastnico doma na Mrzlici opravila 26. junija 2016.
O tem koraku sta razmišljala že dlje časa, a sta zaradi pomanjkanja časa, intenzivnega posvečanja rokometu in delno tudi strahu pred neznanim dolgo oklevala. Jože je kar 45 let posvetil rokometu. Bil je igralec in trener (nazadnje pomočnik trenerja pri ženskem rokometnem klubu Zagorje), Bojana pa je – kot pravi – vse življenje delala za točilnim pultom.
Planinski dom na Mrzlici (1093 metrov nad morjem) stoji tik pod 1122 metrov visoko Mrzlico, imenovano tudi knapovski in savinjski Triglav. Mrzlico obiskujejo večinoma dnevni gostje, številni med njimi so povezani v Klubu ljubiteljev Mrzlice.
Na Siol.net predstavljamo finaliste (10) izbora Naj planinska koča 2020.
Za svojega favorita lahko glasujete na >>>povezavi.
Glasovanje se konča 3. septembra. Vabljeni!
Ob prevzemu nove funkcije na Mrzlici nista uvajala revolucionarnih sprememb. Ravno obratno.
"Pri nas stavimo na tradicijo," pravi Bojana. "Tukaj tople vode ne smeš odkrivati. Dokazano je, da se je bolje držati tradicije. Tako na primer ne ponujamo kosil, niti jih naši gostje ne zahtevajo. Če pridejo v planinski dom, potem vedo, da bodo tukaj dobili jedi na žlico."
"Na 'šnicel' greš lahko v dolino, je res?" se vmeša Jože. "Res je, pa tudi če se do koče pripelješ z avtom," je prepričana Bojana, ki kljub temu, da je že vse življenje vpeta v gostinstvo, pred nastopom oskrbniške funkcije ni nikoli delala v kuhinji.
"Kuhati sem začela šele tukaj. No, kuhala sem seveda že prej, a za tri ljudi in ne za 400 ali celo več. Tudi gibanico sem prvič pripravila tukaj."
"Kuhati sem začela šele tukaj. No, kuhala sem seveda že prej, a za tri ljudi in ne za 400 ali celo več."
Seveda je bil potreben določen preklop v glavi in logično je, da se je začetku tudi uštela. Ne pri okusih, ampak količini.
"Pri nas doma se na primer pasulj nikoli ni kuhal, ker ga nihče ne jé, medtem ko je tukaj precej drugače. Doma sem morala kuhati na hitro, zrezek in pomfri, da sta moja dva, ko sta se vrnila s treninga, imela kaj za pod zob. Edino normalno kosilo je bilo ob nedeljah, pa še to vprašanje, če nista šla tudi takrat na tekmo. Ampak – pod črto – kuharsko žilico vseeno imam.
Zgodilo se je že celo, da so mi planinci za hrano namenili aplavz, češ da tako dobro še niso jedli. Ali potem človek potrebuje še kaj drugega? Mislim, da ne."
Planinski dom na Mrzlici je znan po borovničevem zavitku ...,
... po novem pa je na jedilniku tudi ocvirkovca.
Na jedilniku Planinskega doma na Mrzlici boste našli v glavnem jedi na žlico, pa priljubljene štruklje, med sladicami ljudje najbolj pohvalijo gibanico – Bojana pravi, da ji marsikdo polaska, da tako dobre še ni jedel – in borovničev zavitek.
Dom je z izjemo ponedeljka, ko si oskrbnika rezervirata čas za vnukinjo, odprt vse dni v letu, kar pomeni, da tudi njuna služba traja skoraj vse dni v letu. No, z izjemo letošnjega leta, ki jo pot ubira povsem po svoje.
Zaradi pandemije novega koronavirusa je bil dom prvič, odkar obstaja, dva meseca zaprt. Zakonca Jeglič na to obdobje nimata preveč rožnatih spominov.
"Do februarja smo imeli več prometa kot lani, potem pa je bilo kar naenkrat vsega konec. Žal nismo bili deležni nikakršne državne pomoči. K sreči nam ni bilo treba plačati dveh najemnin, stroški pa so seveda vseeno bili. Takega obdobja ne bi več zdržala. Se pa bolj kot koronavirus pri nas poznajo turistični boni, ki jih ljudje trošijo drugje. Do junija smo imeli dokaj dober obisk, medtem ko tako slabega julija še nismo imeli. Sicer smo vajeni, da sredogorje poleti nima toliko obiska kot visokogorje, pa vendar. Upam, da kmalu spet zlezemo na zeleno vejo," si je zaželela Jegličeva, ki bo na Mrzlici bržkone še dve sezoni, potem pa jo čaka upokojitev.
