Torek, 13. 7. 2021, 4.00
2 leti, 5 mesecev
Po dveh tednih Dirke po Franciji
Voda na Pogačarjev mlin: Ineos dirka, kot da vodi na Touru
"Ineos še vedno dirka, kot da vodi na Dirki po Franciji," se je v analizi 15. etape Toura čudil nekdanji ameriški kolesar George Hincapie, nekoč eden najpomembnejših pomočnikov Lancea Armstronga. Še en nekdanji ameriški kolesar Chris Horner pa spet ni varčeval s kritikami na račun moštva Jumbo-Visma.
"Videli smo številne čudne taktične odločitve različnih ekip. Tudi Ineos še vedno dirka, kot da vodi na Touru. Opravijo vse delo, imajo pa tako močno ekipo, da pravzaprav nevtralizirajo Carapaza in mu onemogočajo napasti. Diktirajo hud tempo, ko pride trenutek za napad, pa so vsi mrtvi. Carapaz nato poskusi, a ne pride nikamor," je v spletni oddaji The Move ugotavljal Hincapie. "Všeč pa mi je, kako dirka Uran. Ne spušča se v neposredne spopade, vozi v svojem ritmu in se vselej nekako prigrebe nazaj. Postaja pa vse boljši, nazadnje smo ga videli tudi napadati. Dirka se zanj šele začenja," je še povedal nekdanji član zloglasnega US Postala, ki je ob Armstrongu ostal tudi po velikem dopinškem škandalu, zaradi katerega je bilo Armstrongu odvzetih vseh sedem zmag na Touru.
Še vedno mislijo, da jim bo uspelo prehiteti Pogačarja?
George Hincapie: "Morda pri Ineosu še vedno mislijo, da jim bo uspelo prehiteti Pogačarja, kar pa je zelo neverjetno." Pogačar, ki v resnejših klancih dokaj hitro ostane brez pomoči svojih moštvenih kolegov iz UAE Emirates, tako lahko odlično izkorišča Ineosov vlak, njihov tempo mu nadvse ustreza, so še ugotavljali v analizi 15. etape. "Pričakoval sem, da bodo to opustili, a počnejo enako, kot so počeli v Alpah. Postavijo se na čelo in otežijo dirko, tokrat so dvema svojima kolesarjema iz ubežne skupine naročili, da jih počakata in jim pomagata pri diktiranju tempa. Na neki točki bodo morali ugotoviti, da jim tega za drugo ali tretje mesto res ni treba početi. Morda še vedno mislijo, da jim bo uspelo prehiteti Pogačarja, kar pa je zelo neverjetno," je še dejal Hincapie.
Takšnega dirkanja so navajeni, na tak način so dirkali na vseh Tourih v zadnjem desetletju, ko so branili svoje kapetane Bradleyja Wigginsa, Chrisa Frooma, Gerainta Thomasa in Egana Bernala. "Tako se brani rumeno majico, a te zdaj nimajo. Imajo pa ta luksuz, da bi se lahko samo usedli in sledili," se je strinjal Armstrong.
Pogačar je v nedeljo v strmih in dolgih pirenejskih klancih v Andori zlahka odgovarjal na mini napade, s katerimi so poskušali vsi njegovi največji konkurenti za končno zmago, Carapaz, Rigoberto Uran in Jonas Vingegaard. Nosilec rumene majice lahko ob več kot petminutni prednosti le pazi, da mu tekmeci ne uidejo, obenem pa jim prepusti, da sami pazijo drug na drugega, saj poteka kar zanimiv boj za stopničke.
Kaj počne Jumbo-Visma?
V hribih Pogačarju ne morejo do živega, pa je v studio RTV Slovenija po etapi ugotavljal legendarni Primož Čerin, prvi Slovenec, ki je končal Tour. Konkurenci zmanjkuje idej in časa za napad na rumeno majico, meni. Kje in s čim pa bi Pogačarja sploh še utegnili presenetiti? "Mogoče na ravnini ali pri kakšnem spustu," je povedal Čerin.
V nedeljo so se etapne zmage Seppa Kussa veselili pri Jumbo-Vismi, moštvu, ki je s Primožem Rogličem izgubilo kapetana in fokus. Tudi njihov belgijski zvezdnik Wout Van Aert je imel še eno dobro etapo, bojevito je iz ubežne skupine skakal za gorskimi točkami, šele v zaključku etape pa prišel na pomoč njihovemu najvišje uvrščenemu kolesarju v skupnem seštevku Jonasu Vingegaardu in ga vodil na zaključnem spustu varno do cilja. A kaj, ko so bili ob mladem Dancu takrat še vedno tudi Pogačar, Carapaz in Uran. Vingegaard se je drugače večji del etape vozil skoraj sam in se držal rumenega Pogačarja.
Ob taktiki Jumbo-Visme, ki, kot kaže, ni z vsemi močmi podpreti Vingegaarda in poskušati z njim napasti rumeno majico, so se po glavah praskali televizijski komentatorji Toura, tako slovenska Tomaž Kovšca in Martin Hvastija kot ekipa na Eurosportu, prav tako Chris Horner, še en nekdanji ameriški kolesar, ki letošnji Tour spremlja kot komentator televizije NBC. Ta na svojem kanalu na YouTubu Učinek metulja (The Butterfly Effect) spet ni varčeval s svojo priljubljeno besedo "knucklehead" (v prevodu trdoglavec, tepec, cepec, butec, bedak itn.).
"Žal mi je, a to je 'knucklehead' taktika"
Chrisa Hornerja je spet zmotila taktika Jumbo-Visme. Pa saj so dobili etapo, in to z njegovim rojakom Kussom. Kaj ga je zmotilo tokrat? "Dobro, če hočete stvari poenostaviti in se osredotočiti le na etapno zmago, je bila taktika s Seppom Kussom, Stevenom Krujswijkom in Woutom Van Aertom v begu lepa in uspešna, zmaga ameriškega orla pa spektakularna. Čestitam, ampak problem imam s tem, da je bil njihov najboljši Jonas Vingegaard spet sam. Dobro, ob njem je bil Mike Teunisen, ki pa je pravzaprav sprinter. Na težkih delih etape ne more za Jonasa narediti prav nič, hitro odpade, Jonas pa nima več nikogar, ki bi mu dal vodo, če mu je zmanjka, ali kolo, če pride do okvare ali padca. Ne skrbijo za svojega najboljšega moža. Žal mi je, ampak to je 'knucklehead' taktika," je pojasnil zmagovalec Vuelte 2013.
Je pa Hornerja navdušila moč Ineos Grenadiers, ki zdaj lahko resno računa tudi na Gerainta Thomasa, zmagovalca Toura leta 2018, ki je po padcu in poškodbi rame v tretji etapi, kot kaže, spet prišel k sebi. Ineos in Ekvadorec Richard Carapaz ostajata največja nevarnost za Pogačarja v zadnjem tednu 108. Toura, je neke vrste konsenz med analitiki. Zanimivo bo opazovati, kakšno neprijetnost bosta pripravila našemu šampionu v preostalih šestih etapah dirke. No, če odštejemo zadnjo etapo, v kateri se kolesarji za skupno vodstvo po nenapisanem pravilo ne napadajo več, pa kronometer predzadnji dan, v katerem je tako ali tako vsak zase in Pogačarju Carapaz ne more resno zapretiti, jima v resnici ostanejo le še štirje poskusi.
Danes na srednje hriboviti 16. etapi, jutri in v četrtek na še dveh napornih gorskih preizkušnjah in v petek na dolgi ravninski etapi. Mi seveda upamo in stiskamo pesti, da uspešnega recepta ne bodo našli.
3