Primož Roglič
Tour de France
Sobotni intervju
Sobota, 28. 6. 2025, 4.00
1 minuta
Sobotni intervju
Legendarni Phill Liggett za Sportal: Rogliča ne smemo nikoli odpisati, a letos je zadnja priložnost #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
Gost Sobotnega intervjuja na Sportalu je Phil Liggett, t. i. "glas kolesarstva", prepoznavni britanski športni komentator, ki dogajanje na Dirki po Franciji komentira že več kot pol stoletja, in sicer od leta 1973.
Britanec Phil Liggett je ikona športnega komentiranja in živa legenda Dirke po Franciji. 82-letni gospod z glasom, ki ga poznajo tudi tisti, ki ne spremljajo kolesarstva, bo letos že 53. (!) komentiral dogajanje na francoski pentlji. V obsežnem intervjuju za Sportal je teden dni pred začetkom 112. izvedbe Tour de Francea razmišljal o favoritih, različnih taktikah in kolesarskih rivalstvih, namignil pa je tudi, da mora ob prihodu vse mlajših in vrhunsko pripravljenih kolesarjev, Primož Roglič priložnost za zmago na francoskih cestah izkoristiti letos. "Če želi Primož zmagati na Touru, se mora to zgoditi letos," je prepričan naš sogovornik.
Morda ne prepoznate njegovega obraza, skoraj zagotovo pa ste že slišali njegov glas. V Sobotnem intervjuju gostimo legendarnega britanskega športnega komentatorja Phila Liggetta, za kratek čas tudi kolesarja, ki že vse od leta 1973 komentira dogajanje na Dirki po Franciji. Letos bo to že 53. Tour (!), ki ga bo pospremil s svojim glasom in razmišljanjem, lanske olimpijske igre so bile že 17. v njegovi karieri.
V pogovoru preko spletne aplikacije Zoom smo se z gospodom, ki velja za "glas kolesarstva", sprehodili skozi različna obdobja profesionalnega kolesarstva in različna rivalstva, ki jih je doživel iz prve roke, najdlje pa smo se ustavili pri letošnji 112. izvedbi Toura. Kdo so po njegovem mnenju glavni favoriti, je Tour res že odločen, kakšne možnosti pripisuje Primožu Rogliču? Zakaj zmagujejo vse mlajši kolesarji in zakaj se kolesarstvo ne more otresti dopinške preteklosti?
"Mimogrede, Tadej mi je prav danes poslal sporočilo – prav šokiralo me je, saj se osebno ne poznava –, da se mi zahvali za moje besede v njegovi novi knjigi (gre za foto knjigo, posvečeno trojni kroni, op. a.)," je med pogovorom za Sportal mimogrede omenil Liggett. "Napisal je: 'Hvala za tvoj glas, Phil. Tadej.' To se mi je zdelo zelo simpatično, ker se v resnici v živo še nikoli nisva srečala. Komentiral sem skoraj vse njegove zmage in dirke, nikoli pa se nisva srečala. Zelo ga imam rad, pravi zabavljač je," je slovenskega šampiona opisal gospod, ki ima statistiko in zgodbe s francoske pentlje v malem mezincu.
Kljub častitljivim letom – avgusta bo praznoval 82. rojstni dan – še vedno kolesari, le da zadnja leta svoje najljubše športne opravilo izvaja na električnem kolesu. Vedno starejši je, bolj je zaseden, namigne legendarni komentator.
INTERVJU: Phil Liggett, glas kolesarstva
"Veste, ljudje me sprašujejo, zakaj vsako leto hodim gledat isti dogodek (smeh, op. p.). Zakaj? Ker nikoli ni enak in prepričan sem, da tudi letošnja izvedba Toura glede tega ne bo izjema."
Dirka po Franciji je pred vrati (5. do 27. julij). Dogajanje na Touru komentirate že več kot 50 let. Še vedno čutite enako vznemirjenje kot na začetku?
Veste, ljudje me sprašujejo, zakaj vsako leto hodim gledat isti dogodek (smeh, op. p.). Zakaj? Ker nikoli ni enak in prepričan sem, da tudi letošnja izvedba glede tega ne bo izjema.
Moram pa priznati, da nisem pričakoval, da bom tako dolgo vztrajal. Še meni se zdi neverjetno. Spomnim se, da sem leta 1974, ko sem komentiral svoj drugi Tour de France, ženi rekel: "Ne boš verjela, ampak na Touru sem srečal ljudi, ki za dirko delajo že 40 let!" Rekel sem ji, da me po toliko letih zagotovo ne bo videla na Touru. In glejte, še vedno sem tukaj.
Omenili ste, da je vsaka izvedba Dirke po Franciji zgodba zase in posebna sama po sebi. Ali potem niste na strani tistih, ki menijo, da je zmagovalec Toura že odločen, da bo tako ali tako zmagal Tadej Pogačar?
Ne. Spomnite se samo letošnje Dirke po Italiji. Predzadnji dan se je vse obrnilo na glavo in to smo že doživeli tudi na Touru. Letošnji Giro je bil res fantastičen. Seveda se nam je Isaac del Toro vsem zasmilil, a po drugi strani smo bili tudi izjemno veseli za Simona Yatesa (zmagovalca Gira 2025, op. p.).
Sicer pa sem tega predvidevanja in napovedovanja na Touru vajen, vse to sem že videl in doživel. Najprej je bil to Eddy Merckx, kadar je bil on na štartu, so vsi vedeli, da bo zmagal on. Potem je to veljalo za Bernarda Hinaulta, ko so vsi dirkali samo za drugo mesto, potem je prišel Greg LeMond, pa Miguel Indurain …
"Pri Tadeju Pogačarju mi je najbolj všeč to, da je že njegova prisotnost na štartni listi zagotovilo, da nas čaka zabavna dirka, in že iz tega razloga jo bodo vsi spremljali. Tadej bo letos na Touru nedvomno glavni favorit."
Pri Tadeju Pogačarju mi je najbolj všeč to, da je že njegova prisotnost na štartni listi zagotovilo, da nas čaka zabavna dirka, in že iz tega razloga jo bodo vsi spremljali. Tadej bo letos na Touru nedvomno glavni favorit. Močno odstopa od preostalih in vsi ga vidijo kot zmagovalca. Če boste želeli staviti nanj, ne boste zaslužili kaj dosti (smeh, op. p.).
Po drugi strani pa mi je zelo všeč tudi Jonas Vingegaard, ker vedno dirka iz srca, vedno da vse od sebe, in to je dokazal tudi lani. Šele v zadnjih dneh Toura je priznal, da je Tadej enostavno nepremagljiv. Ne vem, kako je pripravljen letos, mislim, da malo zaostaja s treningi, to se je pokazalo tudi na Kriteriju po Dofineji, a sem prepričan, da bo na štartu v Lillu vrhunsko pripravljen.
Seveda pa ne smemo odpisati niti preostalih. Prepričan sem, da se bo tudi Remco Evenepoel pravočasno spravil v formo. Ne vem, ali lahko doseže Tadejevo raven, zagotovo pa lahko doseže raven Jonasa.
VIDEO: Primoža Rogliča nikoli ne smemo odpisati
Kaj pa Primož Roglič? Med favoriti za letošnji Tour ga redkokdo omenja, a je že večkrat dokazal, da tisti, ki ga že vnaprej odpišejo, živijo v veliki zmoti.
Povsem se strinjam z vami. Pri Primožu gre za to, da v očeh medijev ne spada v ožji krog favoritov, ker vedno preračunava. Zelo dobro se pozna, ve, kaj lahko stori, in to bo poskusil uresničiti.
Zelo pogosto se zgodi, da med dirko vsi kar naenkrat začnemo govoriti o Primožu Rogliču. Tudi če ga prej ves teden nismo omenjali in vsi mislijo, da se vozi nekje na repu glavnine, to ne drži.
Edina težava, za katero se zdi, da se pri njem ponavlja, so pogosti padci. Tudi pred kratkim se mu je to znova pripetilo (na Giru, op. p.). Prav padci so ga stali že kar nekaj velikih zmag. Spomnimo se Kriterija po Dofineji pred leti (2020, op. p.), ko je kot vodilni padel in posledično izgubil skupno zmago, čeprav je bil sicer najmočnejši.
Če bo na letošnji Tour prišel mentalno osredotočen, potem Pogačar že ve, da ga ne bo enostavno premagati. Med njima je sicer precejšnja starostna razlika, a to ne igra odločilne vloge, če si psihološko vseskozi na preži, pripravljen in izkušen.
Ne, Primoža Rogliča nikakor ne gre odpisati – daleč od tega. Poleg uveljavljenih imen so tukaj tudi nekateri novinci, ki utegnejo presenetiti. Denimo Florian Lipowitz, nova nemška zvezda, ki bi lahko mešal štrene med najboljšimi.
VIDEO: "Ekipe bodo letos na Touru spremenile taktiko:
Sicer mislim, da bodo ekipe letos na Touru spremenile taktiko. Zdaj že vejo, da Tadeja ne morejo premagati mož na moža, zato morajo zelo dobro razmisliti, kako uporabiti različne kolesarje. Ne pravim, da se bo to tudi zares zgodilo, ne bi pa me presenetilo, če bi ekipe začele sodelovati in skovale načrt, na primer, ti izvedi napad dopoldne, mi ga bomo napadli popoldne, potem pa bomo videli, kaj se lahko zgodi. Tako bi lahko dirka zanj postala zelo zahtevna.
Kje vidite največje razlike med kolesarskimi dirkami in kolesarji nekoč in danes?
Danes je v profesionalnem kolesarstvu vse drugače kot nekoč. Najboljši kolesarji ne prihajajo na dirke zgolj sodelovati, ampak z jasnim ciljem – zmagovati. Tadej Pogačar in Jonas Vingegaard sta po Kriteriju po Dofineji denimo odpotovala neposredno na višinske priprave, kjer sta se v popolnem miru in osami pripravljala na glavno dirko sezone – Tour de France.
To pomeni tudi, da najboljši kolesarji danes dirkajo bistveno manj kot nekoč. Če primerjamo, Tadej na sezono v povprečju zbere okoli 55 tekmovalnih dni, medtem ko je denimo legendarni Eddy Merckx v svojem času dirkal tudi do 150 dni na leto – kar je danes skoraj nepredstavljivo. In ne le to, Merckx je na večini teh dirk tudi zmagal. Zbrati je znal tudi 50 zmag v eni sezoni, kar je številka, ki se danes zdi kot z drugega sveta.
Tekmovalno obdobje Eddyja Merckxa je spremljal povsem od blizu.
Sodobno dirkanje je bistveno bolj tehnično, taktično, fizično in predvsem psihološko zahtevno. Temu primerno je tudi število zmag nižje. Če ima Tadej zares vrhunsko sezono, lahko zbere okoli 25 ali 26 zmag – in to je že izjemen rezultat. A to je realnost današnjega kolesarstva, kjer ni več prostora za nepomembne dirke in kjer vsak nastop pomeni boj na nož.
Mimo so tudi časi, ko so kolesarji z dirke na dirko prehajali brez večjega načrtovanja in podpore. Danes je v vrhunskem kolesarstvu vse izjemno dodelano in premišljeno. Ni več naključij. Ni več prostora za improvizacijo.
Priprave potekajo na višini, v sodelovanju z najboljšimi strokovnjaki s področja fiziologije, prehrane in psihološke priprave. Vsak gram telesne mase je izračunan. Srčni utrip se spremlja vsak dan. Vsaka malenkost lahko odloči zmagovalca.
"Vingegaard je zanimiv fenomen – na pogled je skoraj vedno videti, kot da bi bil bolan, na kolesu pa dobesedno leti."
Vingegaard je zanimiv fenomen – na pogled je skoraj vedno videti, kot da bi bil bolan, na kolesu pa dobesedno leti. Pogačar je na drugi strani videti bolj "normalno", ima nekaj več mišične mase, a še vedno deluje kot mladostnik z nasmehom 16-letnika. Težko je z njegovega obraza razbrati, ali trpi ali uživa, kar je tudi del njegove psihološke prednosti.
Velika razlika v primerjavi s preteklostjo je tudi v podpori ekip. Danes na dirke prihajajo z ogromnim številom strokovnjakov, mehanikov, kuharjev, maserjev, zdravnikov. Ekipa je kot dobro naoljen stroj. Vsak član ima svojo natančno vlogo, vse je podrejeno cilju.
Veliko se govori o rivalstvu med Pogačarjem in Vingegaardom. V svoji karieri ste spremljali že mnogo rivalstev v svetu športa, kaj vas najbolj impresionira pri tem?
Najbolj me impresionira to, da se zdi, da sta izven kolesa dobra prijatelja, kar je tudi prav. Ko sta na kolesu, je zgodba drugačna in to je treba razumeti. Tam gre zares, tam se sovražita, kar velja za vsa rivalstva, tudi za velikega Jacquesa Anquetila in Raymonda Poulidorja, Fausta Coppija in Gina Bartalija in druge. Ko je dirke konec, pa si sežejo v roko in so prijatelji.
Spomnim se letošnjega Kriterija po Dofineji, ko je Tadej v cilju vedno poiskal Jonasa in ga potrepljal po rami. Oba sta bila nasmejana. Skratka, gre za velika rivala, hkrati pa vrhunska tekmovalca in zabavljača.
"Ko je dirke konec, pa si sežejo v roko in so prijatelji."
Prej ste omenili Lipowitza, ki bo letos debitiral na Touru. Kako gledate na to, da se starostna meja kolesarjev, ki dosegajo vrhunske rezultate, vztrajno znižuje?
Res je, danes starost ni več ovira, ampak pogosto prednost. Spomnim se, da je Vincenzo Nibali ob svoji upokojitvi napovedal, da bodo Tour kmalu osvajali 20-letniki. In imel je prav. Pogačar je najboljši primer: Tour de France je osvojil pri 21 letih in s tem postavil nove mejnike v razumevanju, kaj vse je v tej starosti že mogoče doseči.
Če je bil Tour včasih rezerviran za zrele in preizkušene, je danes poligon mladosti, drznosti in izjemne priprave. Meje se brišejo. Starost ni več odločilna – ključne so sposobnost prilagajanja, hitrost učenja in popolna predanost športu. In prav to nove generacije obvladajo do potankosti.
Pogačar je na Touru prvič zmagal pri 21 letih.
Ko je Tadej vstopil v svet profesionalnega kolesarstva, se je zdelo, da gre za supermana, pa je imel komaj 18, 19 let. Leta 2020 je postal najmlajši kolesar po letu 1904, ki je zmagal na Dirki po Franciji. S tem da je do takrat najmlajši Henri Cornet zmagal zgolj zato, ker so štiri kolesarje, ki so bili sicer boljši od njega, diskvalificirali zaradi goljufanja. Da, Tadej je od nekdaj deloval kot nepremagljiv, ampak vse to sem že videl, v Merckxu, LeMondu, Hinaultu in tako naprej …
Pri Tadeju je najbolj izstopalo to, da se je zdelo, kot da nima nobene taktike. Njegov stil sta bila napad in pogled čez ramo, da se prepriča, ali mu kdo sledi. In ko je videl, da je prednost dovolj velika, je samo nadaljeval.
Izstopa tudi njegova nepredvidljivost! Samo poglejmo, kako je lani zmagal na svetovnem prvenstvu. To ni bilo načrtovano. Prepričan sem, da zjutraj ni vstal in rekel: "Dobro, napadel bom sto kilometrov pred ciljem in nikoli me ne bodo ujeli." To je bilo zadnje, na kar je pomislil. Ko je napadel, preostali niso bili pozorni ali pa so enostavno mislili, da je nor – kakorkoli, hitro je ustvaril prednost in potem samo še vztrajal.
Tadej ima velik talent za to, da se popolnoma preda. To sem videl že na prvenstvih za kolesarke, ko so bili dolgi napadi prav tako že uspešni – ampak za kaj takega moraš biti izjemno pogumen. In ni le pogumen, Tadej enostavno rad vozi kolo in rad dirka. S tem pa zabava navijače in ti ga zato tako obožujejo.
Jakob Omrzel, nov mladi up slovenskega kolesarstva.
Ko sva že pri mladih ... V Slovenji imamo še enega izjemnega mladega kolesarja, 19-letnega Jakoba Omrzela …
Da, videl sem, zmagal je na Giru za mlade. Še en mladenič na kolesu. Mislim, da je razlog, zakaj so mladi kolesarji tako uspešni v tem, da se že zelo zgodaj začnejo resno ukvarjati s kolesarstvom, da imajo že pri mladih letih vrhunske trenerje in da ima večina profesionalnih ekip razvojne ekipe, v katerih se mladi razvijajo in pripravljajo za vstop v člansko kategorijo.
Ne učijo jih samo, kako kolesariti, ampak tudi, kako razmišljati kot profesionalci. Hkrati pa jim ne nalagajo prevelikega pritiska, pošiljajo jih na raven dirk, ki so jim tako mladi kolesarji kos. Danes vlada trend, da so kolesarji na Touru vse mlajši in da vse mlajši tudi zmagujejo. Tako da če želi Primož zmagati na Touru, se mora to zgoditi letos.
Kako gledate na to, da se kolesarstvo še vedno ni povsem otreslo dopinških madežev iz preteklosti? Se je vaš pogled na kolesarstvo po tem, ko je Lance Armstrong priznal, da si je do zmag pomagal s prepovedanimi sredstvi, spremenil?
Res je, ljudje še vedno dvomijo. In verjamem, da se tudi Tadej Pogačar srečuje z vprašanji o tej temi. Jaz nimam nobenega razloga, da bi dvomil vanj ali v Jonasa Vingegaarda, res pa je tudi, da nisem imel razloga, da bi dvomil v Lancea.
Spominjam se, da sem ga celo neposredno vprašal, ta trenutek imam še danes živo pred očmi. Odgovoril mi je: "Bil sem že na smrtni postelji." S tem je seveda mislil na svojo bitko z rakom in dodal, da ne jemlje ničesar prepovedanega. Zdelo se je prepričljivo. A danes vemo, da je lagal. Gladko lagal.
V kakšnih odnosih ste danes z Lanceom?
Z Lanceom nisva govorila že od leta 2011, čeprav sva si bila pred tem precej blizu. V njegovih najboljših časih sem sodeloval pri organizaciji dobrodelnih dogodkov, ki jih je vodil, in skupaj smo zbrali ogromno denarja za dober namen. Ko gre za njegovo delo z rakavimi bolniki in prizadevanja njegove fundacije, lahko rečem samo eno: Lance ima dve plati. O tem ni nobenega dvoma. Vem tudi, da šport blazno pogreša – še danes. A ker ima prepoved tekmovanj, je to zanj zaprto poglavje.
Ko pa pogledam Tadeja Pogačarja, vidim drugačno zgodbo. Njegov obraz je svež in iskren in se zdi, da preprosto uživa v življenju in v tem, kar počne.
Seveda – razen če ne obstaja nekaj povsem neznanega in še neodkritega – sem prepričan, da današnji kolesarji svojega telesa ne zlorabljajo s prepovedanimi sredstvi. Vendar pa je jasno, da vsi iščejo načine, kako iz svojega telesa izvleči maksimum – a znotraj dovoljenih meja. Gre za optimizacijo. Treningi so izjemno premišljeni, regeneracija je znanstveno podprta, prehrana natančno izračunana.
Kolesarski svet je danes res povsem drugačen. In iskreno upam – celo molim za to –, da se zgodba, kot smo jo doživeli z Lanceom, nikoli več ne ponovi.
"Kolesarski svet je danes res povsem drugačen. In iskreno upam – celo molim za to –, da se zgodba, kot smo jo doživeli z Lanceom, nikoli več ne ponovi."
Omenili ste že, kako zelo se je kolesarstvo spremenilo. Kaj pa komentiranje Dirke po Franciji? Je danes lažje glede na to, da so vse informacije, vsa statistika le nekaj klikov stran, ali je preveč podatkov lahko motečih?
Res je, danes so podatki na voljo na vsakem koraku, dostop do informacij je hiter, natančen in neomejen, enako velja tudi za navijače. Vse je takoj na spletu, na aplikacijah, v realnem času. A ko se spomnim svojega prvega Toura, je bila zgodba povsem drugačna. Takrat sem bil dobesedno edina oseba v Franciji, ki se je na kraju ukvarjala s poročanjem o dirki.
Bil sem tam, da pripravim tedenski program za London Weekend World of Sport. Vnaprej so me opozorili, da obstaja možnost, da bi novi televizijski kanal Channel 4 začel Tour prenašati v živo, a smo si vsi mislili, da se to pač ne bo zgodilo. Potem pa so mi 48 ur pred začetkom sporočili, da bodo dirko res predvajali v živo in da bom jaz tisti, ki jo bo komentiral. To je bilo v času, ko sem bil na televiziji še skoraj popoln novinec. Do takrat sem delal le krajše prispevke, največ petminutne sinhronizacije. In nenadoma so pričakovali, da bom komentiral največjo kolesarsko dirko na svetu.
VIDEO: Dokumentarni film o življenju Phila Liggeta
Nisem imel nikogar, ki bi mi pomagal s strokovnim komentarjem. Interneta ni bilo, mobilnih telefonov prav tako ne, imel sem le stacionarni telefon. To je bil resen izziv. Najprej sem moral vzpostaviti stik s studiem v Londonu, kjer me je producent usmerjal z osnovnimi informacijami.
Jaz sem bil na cilju v Franciji, medtem ko so gledalcem kazali podobe, ki jih sam sploh nisem videl. Vodili so me z besedami, na primer: "Zdaj kažemo zemljevid Francije." Jaz sem nato komentiral traso in pozdravil gledalce. Potem so prikazali skupno razvrstitev – spet sem moral povedati nekaj smiselnega. Na srečo sem imel vsaj neposredno sliko prenosa, da sem vedel, kaj se dogaja na cesti.
To je bil moj prvi stik z neposrednim televizijskim prenosom. Nisem imel niti časa biti nervozen – toliko se je dogajalo, da je bilo treba preprosto oddelati.
Danes pa je zgodba povsem drugačna. Tako kot vrhunski kolesarji imam okoli sebe celotno ekipo. Vsi skrbijo zame, še kosilo mi prinesejo med etapo – čeprav še vedno ne razumem, kako si kdo predstavlja, da lahko jem, če ves čas govorim. A vseeno – razlika je neverjetna.
Vaš glas je zelo prepoznaven. Kako pogosto se vam zgodi, da vstopite v neznan prostor in se ljudje v trenutku, ko spregovorite, obrnejo?
Res prav vsak dan me kdo prepozna. Ne zato, ker bi me pogosto videvali na televiziji, ampak zato, ker me pogosto slišijo. Ravno danes zjutraj, ko sem šel v kolesarsko trgovino kakih 20 kilometrov od doma, me je nekdo ustavil in pohvalil moje kolo. Zahvalil sem se mu in v šali pripomnil, da je kolo odlično, le voznik – torej jaz – je problem. Začela sva se pogovarjati, in ko sem se mu hotel predstaviti, me je takoj prekinil: "Ni se vam treba predstavljati, saj vas poznam." Ko je slišal moj glas, je vedel, kdo sem.
To se mi dogaja pogosto. Tudi ljudje, ki jih kolesarstvo sploh ne zanima, me vseeno prepoznajo po glasu.
Kljub nešteto anekdotam, ki so se nabrale med komentiranjem Toura v več kot pol stoletja, in etapam je na našo pobudo zlahka izbral najposebnejšo. Pravi, da je bil najbolj nepozaben trenutek v njegovi karieri komentiranje zadnje etape Toura leta 1989, ko je Američan Greg LeMond v kronometru v zadnji etapi obrnil vrstni red in zmagal.
"To je bila takrat izjemna zgodba, LeMond se je vračal po poškodbi, potem ko ga je z zračno puško 18 mesecev prej pomotoma ustrelil njegov svak, sam pa je pol leta preživel na invalidskem vozičku. Jaz sem takrat v kamero napovedal, da bo zmagal LeMond in da bo na koncu v skupni razvrstitvi zmagal za šest sekund. No, na koncu je res zmagal, sicer za osem sekund, zaradi česar so me v studiu v Londonu, kjer so ta posnetek zavrteli takoj po vklopu, zbadali, češ, da če že napovedujem, naj naslednjič vsaj pravilno napovem. Nepozabna zgodba. Oba sta jokala: Le Mond, ker je zmagal, in Laurent Fignon, ker je izgubil," se spominja prepoznavni športni komentator.
Preberite še:
