Jonas Vingegaard
Tadej Pogačar
Tour de France
Ponedeljek, 24. 7. 2023, 17.14
1 leto, 5 mesecev
Komentar po koncu Dirke po Franciji
Prilagoditve
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,14
Danski kolesar Jonas Vingegaard (Jumbo-Visma) je drugič zapored premagal Tadeja Pogačarja (UAE Emirates) na Dirki po Franciji. Veliko dejavnikov je vplivalo na to, da je bilo tako. Njune priprave na najprestižnejšo dirko so bile različne, saj se je Jonas osredotočil izključno na Tour, medtem ko je Tadej želel blesteti tudi na spomladanskih klasikah. Pogačarjeva poškodba zapestja je imela pomembno vlogo v sklopu priprav, kljub vsem nevšečnostim pa je še enkrat pokazal, kako izjemen kolesar je. Unikaten. Ekipa Jumbo-Visme se je izkazala kot dobro organizirana, z znanstvenim pristopom in temeljitimi pripravami, na drugi strani pa bo moral Tadej s svojimi nadrejenimi premisliti o prilagoditvah, da se bo lahko v prihodnje leto kosal z Vingegaardom v boju za sveti gral. Od preostalih kolesarjev je tako ali tako boljši.
Tadej Pogačar je na kolesu kot Luka Dončić na košarkarskem parketu. Oba se igrata, oba uživata v svojem delu in oba navdušujeta številne športne privržence po vsem svetu. Pogi je tudi na letošnjem Touru pokazal, da kolesari z nasmehom na obrazu. Ko izgubi, vselej pogleda tekmecu v oči in mu športno prizna poraz, kar ga dela še večjega, kot je. Ne glede na drugo mesto je še vedno najboljši kolesar na svetu, najbolj raznovrsten kolesar. Na drugi strani je pri Pogijevem največjem rivalu Jonasu Vingegaardu mogoče videti neizmerno disciplino in osredotočenost. Čustva pokaže redko. Verjetno se ne bomo zmotili, če malce v šali zapišemo, da Danec sanja Pogačarja pred vsako etapo. Vsaj če gledamo z vidika, kako vseskozi opreza za našim šampionom. Za potezami, ki jih Pogi naredi, medtem ko potrpežljivo čaka na svojo priložnost.
In tako je bilo tudi na letošnjem Touru. Čakal je na kronometer, čakal je na sredino kraljevsko etapo z vzponom na Col de la Loze. Vedel je, da je tam močnejši od Pogija, in vedel je, da se bo tam tehtnica nagnila na eno stran. Verjel je, da na njegovo.
A treba je pogledati tudi na dogodke, ki so se zgodili pred tem, preden sta sploh prišla na Tour de France. Njune priprave na Dirko po Franciji so bile povsem različne: Jonas je vso svojo energijo usmeril izključno v prestižno dirko, medtem ko je Tadej želel pustiti pečat tudi na spomladanskih klasikah.
Mohorič pisal posebno poglavje
Profesionalno kolesarstvo ni zgolj neusmiljeno dirkanje. Tour de France je izjemno težka preizkušnja, ki v treh tednih terja davek. Dobimo junake, dobimo poražence. Med junake se je izstrelil tudi Matej Mohorič. Ne le z borbenimi vožnjami, ki jih je kazal na celotnem Touru, in izjemno zmago v 19. etapi, ampak tudi s svojo iskrenostjo po dobljeni etapi.
Matej Mohorič je v 19. etapi osvojil tretjo etapno zmago na Dirki po Franciji.
V velikem slogu je za nekaj centimetrov osvojil tretjo etapno zmago na Dirki po Franciji, tej pa dodal bombonček v intervjujih po uspehu. Prepustil se je čustvom. V pogovoru je dal vedeti, kako težak boj poteka vsak dan, kako garajo prav vsi kolesarji, koliko odrekanja je potrebnega za morebiten uspeh. Še enkrat je pokazal, kako velik kolesar in kako velik človek je.
Jumbovci ničesar ne prepuščajo naključju
Na žalost je Tadej trpel posledice poškodbe zapestja ob padcu na belgijski klasiki Liege-Bastogne-Liege, kar je vplivalo na njegove priprave na Dirko po Franciji. Kar pet tednov sploh ni bil s kolesom na cesti, kar je nedvomno imelo pomembno vlogo pri tempiranju forme. Kljub temu je na Touru pokazal, da je edinstven kolesar.
Zmožen je zmagati na praktično vsaki dirki, na katero se poda, medtem ko je Jonas specializiran za etapne in velike tritedenske dirke. Tadej prav tako s svojo pojavo in načinom dirkanja navdušuje kolesarske ljubitelje, saj v nobenem trenutku ne veš, katerega aduta bo potegnil iz rokava. Lahko smo videli, kaj je počel tudi v zadnji etapi, ko se je sredi Pariza podal v beg.
Ena od ključnih točk Toura, ki je presenetila mnoge, je bila Jonasova izjemna vožnja na kronometru, na katerem je za skoraj dve minuti prehitel Pogačarja in za skoraj tri minute svojega moštvenega kolega Wouta van Aerta. In to na vsega 22,4 kilometra dolgi progi. Fantastična vožnja Danca je dala mnogim misliti, porajati so se začela tudi vprašanja, od kod mu nadnaravna moč. Sploh na tako kratki trasi.
Eno od razlik bi lahko našli tudi v tem, da so pri Jumbo-Vismi videti bolj organizirani, premišljeni. Ničesar ne prepuščajo naključju. Vedno vozijo v ospredju, da bi zmanjšali možnost padcev. Tako smo lahko videli Jonasa v vsaki šprinterski etapi vse do zadnjih treh kilometrov povsem v ospredju, saj za to oznako vsem pripišejo enak čas, kot ga ima zmagovalec dneva. Priprave v letošnjem letu so prav tako sestavili do potankosti. Jonas je bil trikrat na višinskih pripravah, Tadej le enkrat. Prav tako je Vingegaard poudaril, da ima še prostor za napredek, kar se je izkazalo za resnično.
Pri Jumbo-Vismi so kot utečen nemški stroj. Disciplina je na prvem mestu, nič ni prepuščeno naključju, medtem ko je pri ekipi UAE Emirates vse videti bolj sproščeno, kar Tadeju sicer ustreza, saj se na kolesu še vedno igra kot otrok.
Pogačar je unikaten
Nizozemci so morali med Tourom kar nekajkrat odgovarjati na nehvaležna vprašanja o dopingu, saj so povsem dominantni, kar gre mnogim v nos. Tako je zaradi neslavne zgodovine kolesarstva. Tudi športni direktorji drugih ekip so se večkrat vprašali, kako je to sploh mogoče. Pri Jumbo-Vismi vselej poudarjajo, da uporabljajo znanstven pristop ter posvečajo veliko časa izboljšavi koles in prehrani pod vodstvom nutricionistov, da bi bili korak pred konkurenco. Za zdaj so. Tudi po zaslugi našega šampiona Primoža Rogliča, ki je po prihodu s svojimi predstavami dvignil ekipo v bistveno višje sfere. Gnal jih je naprej, da so mu sledili. Da so na vrhu kolesarskega sveta.
Tadej Pogačar je nedvomno izjemen kolesar, unikaten, vendar bo moral premisliti, kako se pripraviti v prihodnosti. Zgodovina kaže, da ima po dobri formi na spomladanskih klasikah težave na Dirki po Franciji, še posebej v zadnjem tednu. Lani je sicer v drugem tednu na Col du Granon izgubil bitko z Jonasom, a bil slabši tudi v zadnjem tednu – na zaključnem vzponu 18. etape na Hautacam. Vse zgoraj našteto pride v kontekst, če gledamo z vidika boja z Vingegaardom. Če ne bi bilo Danca, bi lahko združeval vse, kar je do zdaj, saj je še vedno daleč pred preostalimi tekmeci. Morda bi lahko šel tudi na Giro v istem letu, a ob tako močnem Dancu je ti dve dirki težko dati na koledar in računati na osvojitev tako rožnate kakor tudi rumene majice.
Da bi se lahko kosal z Vingegaardom v boju za rumeno majico na Dirki po Franciji, bo morda moral premisliti o manjšem številu dirk pred prestižnim Tourom. Vodstvo pri UAE Emirates bo moralo podrobno analizirati, kaj so naredili narobe na dirki in pri pripravah. Jonas je dokazal, da ima največ moči prav v zadnjem tednu, ki je ključnega pomena. Morda se bo moral Tadej kdaj odpovedati kakšnemu skoku na začetku Toura in privarčevati energijo, čeprav ga bodo srbeli prsti. Jasno se vidi, kakšne razlike so v zadnjih dveh letih nastale v najtežjih etapah, ko je Pogi dvakrat naletel na zid.
Potreben drugačen pristop kot na zadnjih dveh dirkah
Kolesar s Klanca pri Komendi po drugi strani prav s to svojo razigranostjo poživi vsako dirko, na kateri se pojavi, s tem pa si je prislužil tudi veliko spoštovanje in številne privržence po vsem svetu. Vendarle je številka 1 na lestvici UCI. A za tretjo zmago na Dirki po Franciji bo potreboval drugačen pristop, kajti zdaj imajo zmagovalni recept za Tour pri Jumbo-Vismi z Vingegaardom na čelu.
Morda bi morali pri UAE Emirates razmisliti o takšnem mentorju, kot ga je imel pri prvih dveh zmagah na Dirki po Franciji, ko je pomembno vlogo igral Allan Peiper. Ta ima sicer drugačne poglede kot vodstvo ekipe. Marca letos smo namreč pisali, da se Avstralec tudi na Tadejevo željo vrača v UAE Emirates, vendar se stranema nato ni uspelo dogovoriti. O tem, kako pomembno je imeti pravega mentorja, je v svojem podkastu spregovoril tudi grešnik Lance Armstrong, ki je prav tako izpostavil vrednost Peiperja.
Če potegnemo črto, bodo morali pri UAE Emirates, če bo Pogi na naslednji izvedbi Toura želel zlomiti izjemno čvrstega in žilavega Vingegaarda, premišljeno pristopiti in se ustrezno pripraviti na največji kolesarski dogodek v letu 2024. Prilagoditve bodo nujne za boj z izjemno discipliniranim Dancem.
Do takrat pa lahko pričakujemo kakšno novo Tadejevo bravuro v letu 2023, ki ga še zdaleč ni konec. Že zdaj pa je vsem jasno, da je unikaten kolesar, ki se mu klanjajo privrženci tega športa in profesionalni kolesarji. Letos je bil najboljši na dveh etapnih dirkah Pariz-Nica in Dirki po Andaluziji ter osvojil prestižne enodnevne klasike Dirko po Flandriji, Valonsko puščico in Amstel Gold Race. Da ne naštevamo, kaj vse mu je v preteklosti ob dveh zmagah na Tourih že uspelo osvojiti … Tadej je zato s svojo podobo in načinom dirkanja še vedno številka 1 na svetu, ne glede na zmago Jonasa Vingegaarda na Tour de France.
