Matej Mohorič
Primož Roglič
Tadej Pogačar
Četrtek, 14. 10. 2021, 20.31
2 leti, 6 mesecev
vpliv kolesarske evforije na slovenske klube
Pogačar in Roglič v klube privabljata mladino, sponzorjev pa ne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,93
Slovenski kolesarski asi, na čelu s svetovnima zvezdnikoma tega športa Tadejem Pogačarjem in Primožem Rogličem, zadnja leta skrbijo za močno povečan vpis mladine v kolesarske klube.
Odlični slovenski profesionalni kolesarji, na čelu s svetovnima zvezdnikoma tega športa Tadejem Pogačarjem in Primožem Rogličem, zadnja leta skrbijo za močno povečan vpis mladine v kolesarske klube, a tem kljub evforiji ne cvetijo rožice. Novih sponzorjev in vlagateljev ni nič več, v slovenskih klubih so osredotočeni predvsem na to, da zadržijo raven, na kateri so, da pa bi po zgledu naših najboljših kolesarjev tudi na klubski sceni bolj odločno stopili proti svetovnemu vrhu, pa je za zdaj bolj kot ne fantastika. "Ostajamo realni," smo slišali prav od vseh naših sogovornikov.
Kolesarska evforija, za katero skrbijo predvsem dvakratni zmagovalec Toura Tadej Pogačar in trikratni šampion Vuelte ter olimpijski prvak Primož Roglič, pa seveda tudi odlične predstave Mateja Mohoriča, Jana Tratnika, Jana Polanca, Luke Mezgeca in še nekaterih, je v zadnjih nekaj letih povzročila pravi naval na slovenske kolesarske klube. V teh so seveda nadvse veseli porasta zanimanja za ta lep in nadvse zahteven šport, kakšnega pozitivnega finančnega učinka pa vendarle ne zaznavajo.
Naval mladine
"Nam se je že pred to sezono povečal vpis, zdaj pa sploh. Imamo ogromno mladih, včasih imamo kar težavo organizirati trening, saj imamo od 60 do 70 otrok, različnih starosti, in je kar težko organizirati," pravi Bogdan Fink, direktor novomeškega Kolesarskega kluba Adria Mobil, v katerem je svojo pot profesionalnega kolesarja začel Primož Roglič. S strokovnim kadrom obvladujejo naval mladine, a se morajo zanašati tudi na pomoč staršev. "Brez njih bi nekatere treninge težko izpeljali, sploh pa so nam v pomoč pri prevozih na kakšne dirke. Zmogljivosti za tako množico preprosto nimamo," priznava Fink.
Prvi val sprožil že Roglič, a je pri mladih Pogačar zdaj celo večji magnet
Ko smo vzgajali Tadeja Pogačarja, se nihče ni tepel za nas, tudi danes, ko vzgajamo nove prvake, je enako. To je resničnost," pravi Miro Miškulin.
Tudi v matičnem klubu Tadeja Pogačarja, ljubljanskem kolesarskem društvu Rog, se je zgodil porast članstva, pravi generalni sekretar kluba Miro Miškulin: "Pri nas vpis otrok v klub že zadnjih nekaj let raste, po Pogačarjevi prvi zmagi na Touru pa še toliko bolj. Prvi val je sprožil že Roglič, a je pri mladih Pogačar zdaj celo večji magnet. Morda na Rogliča bolj gledajo malo starejši in tudi pri teh se pozna povečanje zanimanja za kolesarstvo. To so amaterji, ki zdaj spoznavajo kolesarstvo še s tekmovalne plati, z bolj tehničnega vidika. S kolesom se zna namreč voziti vsak, kaj pa se dogaja na dirkah, pa je že druga pesem. Za dober vpogled v ta del športa je morda še najbolj zaslužen Martin Hvastija kot strokovni komentator prenosov Toura. Tam se najlažje vidi, zakaj se kaj na dirki dogaja. Normalen smrtnik tega sicer niti ne bi mogel vedeti."
Po lanski zgodovinski Pogačarjevi zmagi na Touru je vpis v klub porastel za 20 ali 30 odstotkov, še pravi Miškulin, a dodaja: "Ta trend rasti pa niti ni naša posebnost, dogaja se povsod po svetu. Dejavnik pri tem je bila ne nazadnje pandemija koronavirusa, tudi zaradi električnih koles je ta šport postal bolj dostopen, bolj privlačen, trend rasti je mogoče zaznati po vsem svetu. Konec koncev se vsi trudimo sodelovati pri tej zeleni energiji, trajnostnem razvoju in tako naprej. Ti trendi sovpadajo, danes povsod po svetu celo zmanjkuje koles."
Nekoč so jih novačili po šolah, danes prihajajo kar sami
"Mnogo jih začne, ampak kolesarstvo je garaški šport, zato jih mnogo tudi hitro odneha."
Povsem enak trend zaznavajo v Perutnini Ptuj, nam je potrdil direktor kluba Marjan Kelner: "Povečan vpis je tudi pri nas zaradi Rogliča, Pogačarja in vseh drugih. Ne smemo pozabiti niti na tiste, ki so orali ledino že mnogo prej, je pa res, da sta pravi bum naredila prav onadva." Pred covidno krizo so Ptujčani mlade tekmovalke in tekmovalce novačili s predstavitvami v tamkajšnjih šolah. "Je pa covid to onemogočil, zato je vpliv, ki sta ga imela v tem obdobju Roglič in predvsem Pogačar, po svoje nadomestil to naše delo na terenu, zdaj se namreč mladi kolesarji javljajo kar sami," pravi Kelner.
"Mnogo jih začne, ampak kolesarstvo je garaški šport, zato jih mnogo tudi hitro odneha. Ostajajo pa tisti, ki so zagrizeni in vedo, kaj prinaša ta šport, se v njem najdejo in so iz pravega testa," še dodaja Kelner, tudi sam nekdanji kolesarski tekmovalec.
Sponzorjev pa ni
"Seveda si želimo preskoka na višjo raven, a se zavedamo svojih finančnih zmožnosti. Treba je torej predvsem poskrbeti, da ne nazadujemo, sistem za zdaj deluje dobro," poudarja Bogdan Fink.
Povečan vpis v klube pa je, kot kaže, vsaj za zdaj edina posledica evforije, so nam vsi po vrsti potrdili naši sogovorniki. Sponzorji pač ne kažejo takšnega navdušenja kot otroci, ki si želijo po poti Pogačarja in Rogliča. Vlagatelji torej ne trkajo na vrata klubov. "Tega res ne morem reči, tudi pri nas imamo namreč podobne težave, kot so v Sloveniji pri domala vseh športih. Kot bi rekli, ker smo bili v polfinalu na olimpijskih igrah v Tokiu, bi vsi hiteli vlagati v košarko. Ni povsem tako. Res pa je, da nam je v tem pogledu zdaj nekoliko lažje, smo bolj prepoznavni. Kolesarstvo pred temi uspehi ni bilo tako prepoznavno, zdaj pa je," pravi Fink.
"Resničnost je takšna, da pri nas v kolesarskem društvu Rog člansko ekipo Ljubljana Gusto Xantic večinoma podpirajo podjetja iz Tajvana. Pravzaprav nerazumljivo. Po drugi strani pa je res, da ima Pogačar velik pritisk sponzorjev, kar se pozna tudi pri Pogi Teamu, ki deluje v sklopu društva. Da pa bi neposredno kdo hotel sponzorirati naš klub, pa ne. Pogačar ima velik naval, vsak si želi biti ob njem, kolesarstvo pa za sponzorje kljub vsemu ni posebej bolj privlačno za vlagatelje. Tudi na Kolesarski zvezi Slovenije ne zaznavajo povečanega zanimanja, pa čeprav tako Pogačar kot Roglič vozita za reprezentanco," pritrjuje Miškulin.
"Ko smo vzgajali Tadeja Pogačarja, se nihče ni tepel za nas"
"Pogi Team bi marsikdo sponzoriral zaradi Pogačarja, kolesarstvo pa ni tako privlačno za denar."
"Govori se veliko, a vsi bi bili radi blizu prvakov, ampak samo prvakov. V Adrio na primer nočejo vlagati, Roglič sam pa zlahka dobi sponzorje. Pogi Team bi marsikdo sponzoriral zaradi Pogačarja, kolesarstvo pa ni tako privlačno za denar. Tak je ta svet. Ko smo vzgajali Tadeja Pogačarja, se nihče ni tepel za nas, tudi danes, ko vzgajamo nove prvake, je enako. To je resničnost," še pove funkcionar Roga.
Kelner pa: "To ste najbrž že slišali od drugih. Tega ni. Zelo smo hvaležni Perutnini Ptuj in vsem drugim svojim sponzorjem in donatorjem, da nam stojijo ob strani in podpirajo naša prizadevanja k zdravemu načinu življenja in športa. Me pa to ne preseneča, vemo, v kakšnem položaju je gospodarstvo, res je pa tudi, da je kolesarstvo še vedno v senci športov z žogami. Naš šport je razmeroma drag, za nameček je dandanes težko kupiti kolo, v svetu vlada veliko pomanjkanje. Zagotovo je lažje kupiti žogo."
"Za prokontinentalno ekipo potrebuješ štiri milijone evrov na leto"
Slovenski kolesarski klubi v tem trenutku ne morejo slediti ambicijam slovenskih profesionalnih kolesarjev, pa če si tega še tako želijo. Na Ptuju sanjajo o ponovni obuditvi članske ekipe, ampak je to za zdaj le želja. "Moramo biti realni, v tem obdobju je težko dobiti sredstva. Hvaležni smo za to, kar imamo, in upamo, da tako ostane in nadaljujemo svoje poslanstvo," pravi Kelner.
Rog in Adria imata kontinentalni članski ekipi, preskok na prokontinentalno raven pa je orjaški, pojasnjuje Fink: "Tudi po vseh teh uspehih je ta preskok precej nerealističen. Za prokontinentalno ekipo potrebuješ štiri milijone evrov na leto, kar pa je za Slovenijo prevelik denar. Vsi v kolesarstvu, s Kolesarsko zvezo Slovenije na čelu, se trudimo za to, da zadržimo to raven kontinentalnih ekip, želimo pa si več tekem za mladince doma. Včasih je bilo teh tekmovanj več, danes smo na tem področju precej slabi. Imamo pa Slovenci izjemno srečo, da smo blizu Avstrije in predvsem Italije, kjer naši mladinski pogoni največ tekmujejo."
Želijo si, a se zavedajo realnosti
Nič ne kaže, da bi ambicije zrasle tudi v bližnji prihodnosti, še pravi direktor novomeškega kluba. "Mislim, da je Slovenija premajhen prostor. Tudi če pogledamo proračune slovenskih ekip v preostalih športih, so naše omejitve jasne. Mislim, da je bolje, da skrbimo, da ostanemo na tej ravni, na kateri smo. Adria sicer nastopa na številnih dirkah prve kategorije, kjer vzdržujemo stik s svetovnim vrhom. Mislim, da imajo fantje tu odlične pogoje, da jim uspe in se prebijejo v kakšen večji tuj klub. Po tej poti so šli vsi danes aktualni kolesarji, od Tratnika, Mohoriča, Rogliča, Pogačarja do Mezgeca, vsi so se dokazali na tekmovanjih, na katerih vozijo tudi slovenski klubi, in nato odšli."
"Seveda si želimo preskoka na višjo raven, a se zavedamo svojih finančnih zmožnosti. Treba je torej predvsem poskrbeti, da ne nazadujemo, sistem za zdaj deluje dobro," poudarja Dolenjec, nekdanji kolesarski profesionalec, in tudi če bi se po kakšnem čudežu vendarle našel denar za takšen projekt, opozarja, da bi ga bilo nemogoče uresničiti čez noč: "Tudi če bi imeli prokontinentalno ekipo, se moramo zavedati, da so naši najboljši kolesarji zunaj. Takšno ekipo bi moral postavljati več let, pa še to bi bilo vprašanje, ali bi uspelo, finančno imajo naši kolesarji izjemno močne pogodbe. Bilo bi težko."
Najboljši slovenski kolesarji so v tujih klubih.
Tudi denar ne bi bil nobeno zagotovilo za uspeh, tudi najboljši klubi na svetu lahko skoraj čez noč propadejo, ko se umakne glavni sponzor. To videvamo v tujini ves čas. "Da, kolesarstvo je čuden šport s tega stališča, vse temelji na sponzorskem denarju, ni prihodka od prodaje televizijskih pravic, ni denarja od vstopnic in to sta že dva minusa, s katerima se je treba spopasti," pojasnjuje Fink.
Z dirko Po Sloveniji že segli po oblakih
"Če je letos Pogačar vozil dirko Po Sloveniji in nato gladko osvojil Tour de France, pomeni, da je vse v redu z našo dirko. Gremo naprej!"
Sicer Adria Mobil organizira tudi največjo dirko na naših tleh, dirko Po Sloveniji. Fink je dolgoletni direktor te vsako leto privlačnejše preizkušnje. Najbrž podobna filozofija velja tudi o dirki Po Sloveniji? Se pravi, obdržati stabilno stanje in raven in ne segati po oblakih s kakšnimi idejami za višje kategorije.
"Mogoče se bo to slišalo čudno, ampak dirka je v resnici že segla po oblakih. Zakaj? Mi smo v kategoriji 'pro series', smo v družbi dirk po Danski, Veliki Britaniji, Norveški, Nemčiji, Belgiji … Smo ob boku dirkam, ki imajo veliko daljšo tradicijo, kot jo imamo mi. Če pogledate našo soseščino, imate v Milanu Tour of Alps v Italiji, Dirke po Avstriji ni več, Dirka po Hrvaški je prva kategorija … Mi smo že dosegli tisto raven, ki ji zlahka rečemo oblaki. Naša država se s prej naštetimi po BDP ne more primerjati, naša naloga je, da ostanemo v tej družbi. Radi bi dirko Po Sloveniji zadržali na ravni 'pro series', še najmanj dve leti bomo tam. Če je letos Pogačar vozil dirko Po Sloveniji in nato gladko osvojil Tour de France, pomeni, da je vse v redu z našo dirko. Gremo naprej!"
