Giro d'Italia
Torek, 9. 5. 2023, 7.15
11 mesecev, 3 tedne
Intervju: Domenico Pozzovivo, najstarejši kolesar na 106. Dirki po Italiji
Po hudi nesreči so ga vsi odpisali, a 40-letni Italijan ne namerava vreči puške v koruzo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,62
Italijan Domenico Pozzovivo je s 40 leti najstarejši kolesar na letošnji Dirki po Italiji. To je že njegov 17. nastop na Giru in tudi letos ima visoke ambicije.
Italijan Domenico Pozzovivo je s 40 leti najstarejši in najbolj izkušen kolesar na letošnji Dirki po Italiji. Letošnji Giro je zanj že 17., kar je impozanten statistični podatek, in tudi letos ne namerava samo sodelovati, ampak se na dirki tudi dokazati. Na programu letošnjega Gira ima visoke cilje prav na etapi, ki je na sporedu danes. Leta 2012 je na etapi s ciljem na isti lokaciji, na jezeru Lago Leceno, dosegel svojo edino etapno zmago na rožnatem Giru.
Ste si kdaj predstavljali, da boste najmanj 17-krat nastopili na italijanskem Giru?
Ne, res je, to je moj 17. Giro, moja najljubša dirka, o kateri sem sanjal že kot mlad kolesar. To je tudi dirka, na kateri sem dosegel svoj prvi odmevnejši rezultat. Seveda pa si nisem niti v sanjah predstavljal, da bom 19 let po svoji prvi sezoni v profesionalnem kolesarstvu še vedno tukaj. Vesel sem, da sem na Giru, nisem pa tukaj samo zato, da bi sodeloval, ampak bi rad tudi kaj dosegel. Moj cilj je uvrstitev med prvih deset v skupnem seštevku dirke. Rad bi se dostojno boril proti mladim v karavani.
"Niti v sanjah si nisem predstavljal, da bom 19 let po svoji prvi sezoni v profesionalnem kolesarstvu še vedno tukaj."
Kako gledate na to pomlajevanje v karavani, ko vse mlajši kolesarji dosegajo neverjetne rezultate?
Moderno kolesarstvo je precej drugačno, kot je bilo kolesarstvo v času mojih začetkov. Včasih je trajalo več let, da si se razvil kot kolesar in dobil priložnost na tritedenski dirki. Danes to priložnost dobijo 20-letni kolesarji in temu se moramo prilagoditi. Zdi se mi pomembno, da se trudimo doseči čim višjo raven, da bomo konkurenčni mlajšim generacijam.
Verjetno ste skrbno preštudirali traso Gira. Katera vam je vsaj na papirju najbolj pisana na kožo?
Težko je reči, morda 16. etapa s ciljem na Monte Bondone ali pa etapa na Lago Leceno (na sporedu je danes, op. a.), kjer sem zmagal leta 2012, zato je ta etapa zame zelo pomembna.
Stavnice na letošnjem Giru najbolje kažejo Remcu Evenepoelu in Primožu Rogliču. Če bi morali izbrati, na koga od teh dveh bi stavili?
Izbral bi Remca. V živo sem ga lahko spremljal lani na Vuelti in že takrat je bil izjemno močan, zdaj pa se mi zdi samo še bolj prepričan v svoje sposobnosti in še močnejši, kot je bil.
"Seveda nimam več telesa, ki sem ga imel pri 20 letih, tudi zaradi hude nesreče, ki sem jo doživel pred štirimi leti, lahko pa se na dirko bolje pripravim psihično."
Kako ste se pripravljali na letošnji Giro? Ste karkoli spremenili?
Nisem bil na skupinskih pripravah (Pozzovivo je šele marca letos postal član ekipe Israel-Premier Tech), že to je velika sprememba, ampak sem se sam pripravljal na višini. S svojimi izkušnjami sem se skušal čim prej naučiti, kako deluje nova ekipa, in se trudil prilagoditi novemu okolju.
Opažate, da potrebujete več počitka kot prej?
Seveda nimam več telesa, ki sem ga imel pri 20 letih, tudi zaradi hude nesreče, ki sem jo doživel pred štirimi leti, lahko pa se na dirko bolje pripravim psihično.
Leta 2012 je dosegel svojo edino etapno zmago na Giru.
Nesreča vas je res hudo zdelala. Imeli ste zlomljenih kar 20 kosti. Kako črnoglede so bile takrat zdravniške napovedi?
Zdravniki takrat niso bili preveč optimistični. Njihova napoved je bila, da bom težko sedel na kolo, s tem mislim na navadno kolo, kaj šele na dirkalno kolo. Tako da sem zelo srečen, da sem živ in da sem še vedno profesionalni kolesar.
Pred Girom je bilo spet veliko debat o okužbah s covidom. Kako se s to grožnjo spoprijemate v vaši ekipi?
Med potovanji nosimo maske, skušamo se kar najbolje zaščititi, a če preostali svet ni osredotočen na to, je to bolj ali manj boj z mlini na veter. Na koncu moraš imeti tudi malo sreče.
Preberite še:
