Četrtek, 25. 9. 2025, 4.00
4 ure, 14 minut
Intervju z Martinom Hvastijo, selektorjem slovenske kolesarske reprezentance do 23 let
Hvastija verjame, da imajo fantje dobre možnosti, zagotovo pa ne na Pogačarjev način
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
Martin Hvastija, selektor slovenske kolesarske reprezentance do 23 let, verjame, da bo slovenska peterka na petkovi cestni dirki mlajših članov zelo konkurenčna.
V petek se bodo v Kigaliju v Ruandi za naslov svetovnega prvaka merili kolesarji do 23 let. Med njimi bo tudi peterica Slovencev, vključno z izjemnim Jakobom Omrzelom, zmagovalcem letošnje izvedbe Gira Next Gen, četrtega z dirke Po Sloveniji in državnega prvaka v cestni vožnji. "Omrzel bo eden glavnih kandidatov za visoka mesta, ni pa prvi favorit," je pred začetkom prvenstva poudaril selektor reprezentance do 23 let Martin Hvastija. V intervjuju za Sportal je spregovoril tudi o prihodnosti te kategorije: "Če gledamo globalno, kategorija U23 izumira, z razvojnimi ekipami jo še dodatno dušijo, oziroma ji jemljejo prostor," opozarja Hvastija, ki si seveda želi, da kategorija ostane. "Pa ne zaradi mene, ampak zaradi fantov, ki si priložnost zaslužijo."
Jakob Omrzel in Erazem Valjavec na ogledu trase v Ruandi.
Na zahtevni, 164,6 kilometra dolgi trasi s skupno 3.350 metri višinske razlike, bo na petkovi preizkušnji Slovenijo zastopalo pet kolesarjev: Jakob Omrzel, Erazem Valjavec, Anže Ravbar ter Jaka Marolt in Nejc Komac, ki sta nastopila že v kronometru (20. oziroma 37. mesto). "Trasa je specifična, zahtevna in tehnična, razplet dirke bo zelo nepredvidljiv," je pred odhodom v Afriko ocenil selektor reprezentance do 23 let Martin Hvastija, ki verjame v kakovost slovenske ekipe.
"Imamo raznoliko ekipo. Poleg Omrzela, ki bo eden od kandidatov za visoka mesta, ni pa glavni favorit, so tu še Erazem Valjavec, ki je izvrsten na kratkih klancih in hiter v zaključku, Anže Ravbar, odličen kolesar, ki se zna znajti v nepredvidljivih situacijah in iz njih izvleči rezultat, ter Nejc Komac in Jaka Marolt, vlečna motorja naše ekipe. Gre za generacijo, ki omogoča sestavo kakovostne ekipe, zato verjamem, da bomo konkurenčni," napoveduje selektor Hvastija.
V intervjuju za Sportal je spregovoril o prihodnosti kategorije U23 ter ocenil trenutno generacijo kolesarjev v tem starostnem razredu. Dotaknili smo se tudi problematike motenj hranjenja v tej kategoriji.
>>> Več o tematiki motenj hranjenja v športu, ki smo jo podrobneje obravnavali na Sportalu, si lahko preberete TUKAJ.
Intervju: Martin Hvastija
Anže Ravbar, Jaka Marolt in Nejc Komac.
Kako optimistično odhajate na svetovno prvenstvo v primerjavi s prejšnjimi leti?
Ko si prislužiš kvoto petih kolesarjev, potem veš, da si kot reprezentanca to zaslužiš. Glede na zahtevno traso in značilnosti naših kolesarjev sta naš največji cilj in želja ta, da v finalu odigramo vidno vlogo, se pa zavedamo, da bo najprej treba priti do tja.
Trasa je zahtevna, čakajo nas različne nevarnosti, a če bomo v odločilne kilometre prišli s tremi ali štirimi kolesarji, verjamem, da imamo lepe možnosti.
Drugo vprašanje pa je, kako bomo do finala prišli, zagotovo ne tako kot lani Tadej Pogačar, ki se je konkurenci odpeljal že sto kilometrov pred ciljem. Kaj takega se zgodi samo enkrat v življenju. Morali bomo biti zraven, izgubiti čim manj in na koncu računati na dobre noge.
Jakob Omrzel bo prvo ime slovenske reprezentance do 23 let na cestni dirki svetovnega prvenstva v Kigaliju v Ruandi.
Fantje, ki bodo nastopili na cestni dirki, so verjetno smetana kategorije mlajših članov v Sloveniji? Ni nihče zavrnil povabila zaradi cepljenja ali česa podobnega?
Ne, cepljenje za vstop v državo ni obvezno in večina, ki se je cepila, ni imela težav. Naš reprezentančni zdravnik dr. Krištof Knap je pripravil protokol cepljenja prav zato, da dvignemo stopnjo varnosti. Nekateri bomo v Ruandi ostali kar dolgo. Če si previden pri hrani, če ne uživaš nepreverjene vode in hrane, potem ne bi smelo biti težav – vsaj tako nam zagotavljajo.
Sicer pa že kvota petih imen pove, da smo spet ob boku najboljšim. V preteklih letih smo imeli na prvenstvu dva, največ tri kolesarje, zdaj jih je spet pet … V kategoriji U23 štejejo vse točke, tudi tiste, ki jih je Jakob Omrzel (v dresu razvojne ekipe Bahrain Victorious in ne slovenske reprezentance) osvojil z zmago na Baby Giru. Pri mladincih tega sistema ni – tam se upoštevajo samo točke z dirk pokala narodov. Če je, denimo, Gal Stare točke osvajal v dresu svoje ekipe Quickstep (U19), se te ne štejejo.
Da, ta generacija veliko obeta – to smo videli že lani in predlani med mladinci. Fantje obetajo in to prepoznavajo tudi tuje ekipe. Zato so prav vsi že bolj ali manj v vlogi pripravnikov v ekipah, imajo pa tudi vrhunsko opremo.
Koliko ste s temi fanti čez letom v stiku? Koliko jih spremljate?
Največ jih vidim pozimi, ko smo vsi na velodromu v Novem mestu, sicer pa smo v stiku predvsem prek telefona. Povabim jih tudi na reprezentančne akcije – letos smo jih imeli le pet. Omrzel je bil prisoten le na eni, preostali pa na večini.
Na svetovnem in evropskem prvenstvu se dirka brez radijskih povezav, kar je velika ovira v članski kategoriji, kjer so vajeni zveze s spremljevalnim avtom. Je za kategorijo U23 to sploh hendikep, saj so tega vajeni?
Res je, fantje so v bistvu vajeni dirkati brez radijskih zvez. V Sloveniji se z radijsko povezavo tekmuje samo na dirki Po Sloveniji, torej na preizkušnjah druge kategorije in višje. Če na primer Jakob nastopi na dirki prve kategorije, se radijske zveze sicer uporabljajo, a jih on še ni vajen.
V začetku sezone je bilo veliko govora o tem, da zaradi previsokih stroškov določene države v Ruando ne bodo poslale mlajših kategorij, tudi Nizozemci, Danci. Kako je zdaj s tem? Kako močna bo konkurenca?
Po mojih informacijah bodo vse države na prvenstvo poslale tudi mlajše kategorije (U23 in U19), ni pa nujno, da bodo imele zapolnjene vse kvote. To bo jasno šele 24 ur pred uradno objavo startne liste. Trenutno imamo na voljo zgolj preliminarne prijavne sezname, ki pa še niso dokončni.
Hvastija za Anžeta Ravbarja pravi, da se odlično znajde v nepredvidljivih situacijah in zna iz njih izvleči rezultat.
Kako vidite prihodnost kategorije U23 oziroma mlajših članov glede na to, da kolesarji pri vse nižji starosti že prestopajo v člansko konkurenco?
Če gledamo globalno, potem lahko rečem, da kategorija U23 počasi izumira, razvojne ekipe pa jo še dodatno dušijo oziroma ji jemljejo prostor.
Kljub temu pa obstajajo razlogi za optimizem. Letos smo na primer vse do marca čakali, kakšna bo prihodnost dirke Tour de l’Avenir, ki velja za krono sezone v kategoriji do 23 let. Dobra novica je, da je ostala v reprezentančnem formatu, zdi se celo, da so ga okrepili, saj so dodali še žensko dirko.
Večina reprezentanc je tako letos v Francijo pripotovala z dvema ekipama, moško in žensko. Nam konkurenčne ekipe v kategoriji U23 pri ženskah žal ni uspelo sestaviti, a verjamem, da bo glede na dobro bazo mladink, v prihodnje tudi to mogoče.
Skratka, upam, da se bo ta format obdržal. Če bodo Francozi zdržali in ne bodo podlegli pritiskom ekip WorldTour z razvojnimi zasedbami, ki rušijo ta sistem, potem je prihodnost U23 kategorije lahko svetla. V nasprotnem primeru pa bo za večino kolesarjev, ki jim ne bo uspelo najti mesta v razvojnih ekipah, kariere hitro konec. Sam si želim, da kategorija ostane, pa ne zaradi mene, ampak zaradi fantov, ki si priložnost zaslužijo.
Belgijec Jarno Widar bo eden glavnih favoritov za zmago na cestni dirki mlajših članov.
Na svetovnem in evropskem prvenstvu v kategoriji do 23 let ne bodo več mogli nastopati kolesarji, ki že imajo svoje mesto v prokontinentalni ekipi ali ekipi WorldTour. Kako gledate na to? Za nas je to verjetno dobra novica?
Za nas je to dobra odločitev, saj te možnosti doslej še nikoli nismo imeli oz. je nismo izkoristili. Ko je denimo Tadej Pogačar po dveh sezonah v kategoriji U23 prestopil v ekipo svetovne serije, v kategoriji U23 ni več nastopal, dirkal je izključno med člani.
Menim, da je tako tudi prav – kdor je dovolj dober, da se uveljavi v ekipi WorldTour, naj se tudi na prvenstvih meri v članski konkurenci in ne jemlje prostora ter rezultatov v nižjih kategorijah.
Urška Žigart je v nedavnem intervjuju za Sportal izpostavila, da so motnje hranjenja najpogostejše ravno v kategoriji U23, torej na prehodu iz mladinske v člansko konkurenco. Kako vi kot selektor te kategorije vidite to težavo? Kako pereča je ta tema v moškem kolesarstvu, koliko se o njej govori in koliko je ozaveščanja?
Kar zadeva motnje hranjenja, lahko rečem, da fantje o tem težje spregovorijo ali pa to storijo šele pozneje – tako kot je bil primer pri Janiju Brajkoviču. Pri nekaterih lahko sicer posumiš že na podlagi fizičnega videza.
Moram pa poudariti, da vsaj pri reprezentantih do 23 let te težave nisem zaznal. Seveda obstajajo pritiski glede zniževanja telesne teže, a kako se telo na to odziva, je drugo vprašanje, predvsem pa gre za stvar postopnosti.
Pri izgubi teže ne moreš narediti velikih korakov čez noč ali v nekaj mesecih, temveč le sistematično. Optimalno težo se da doseči v nekaj letih, zagotovo pa ne na vrat na nos. Sam pri naših kolesarjih večjih težav na tem področju ne vidim, ali pa vsaj ne pridejo do mene.
Preberite še:
