Nedelja, 2. 6. 2024, 11.58
6 mesecev, 3 tedne
Obletnica prvega obiska Dirke po Italiji v samostojni Sloveniji
Dan, ki se ne bo ponovil. Kranj je pred 30 leti gostil cilj in dan pozneje še start etape Gira!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,40
Dirka po Italiji je 2. junija 1994 prvič obiskala samostojno Slovenijo. Edini slovenski kolesar na tisti izvedbi Gira je bil Valter Bonča (na fotografiji med vzponom na Col).
To nedeljo mineva natanko 30 let, odkar je slovita Dirka po Italiji prvič gostovala v samostojni Sloveniji (pred tem se je čez naše kraje zapeljala že dvakrat, leta 1922 in 1971). In to ne samo enkrat! Tistega leta je bil v Kranju cilj 12. etape, naslednji dan pa še prizorišče starta 13. etape, ki sta bili na sporedu 2. in 3. junija 1994. Preberite, kaj je obisk slovite tritedenske dirke v obdobju, ko je v državah nekdanje Jugoslavije divjala vojna, pomenil za Slovenijo, kako se ga spominjajo navijači in kakšne spomine ima nanj edini slovenski kolesar na tisti izvedbi Gira Valter Bonča.
"Spomini so še vedno zelo živi," je v pogovoru za Sportal priznal Jelko Kacin, takrat vodja etapnega odbora za organizacijo Gira v Sloveniji in obrambni minister v takratni vladi.
12. etapa 77. izvedbe Gira se je začela v mestu Bibione na italijanski jadranski obali in končala v Kranju (127 od 204 kilometrov trase je vodilo čez Slovenijo). Tudi dan pozneje je bil v središču Kranj, ki je gostil start etape, medtem ko je bil cilj po kar 231 kilometrih v avstrijskem Lienzu. Kolesarji so bili v teh dveh dneh nastanjeni v hotelih v Kranju, Škofji Loki, Podvinu, na Bledu in Preddvoru.
Leta 1994, ko se je Giro dvakrat ustavil v Kranju, je slovito rožnato dirko dobil ruski kolesar Evgeni Berzin iz ekipe Gewiss - Ballan.
Na Giru je takrat nastopilo 18 ekip, edini slovenski kolesar je bil Valter Bonča, član ekipe Amore & Vita. Prvi favorit za zmago je bil sloviti Španec Miguel Indurain, ki pa se mu račun ni izšel. Leta 1994 je na Giru zmagal ruski kolesar Evgeni Berzin (Gewiss - Ballan). Drugo mesto je osvojil Marco Pantani (Carrera Jeans - Tassoni), ki si je v treh tednih nabral 2:51 zaostanka, Indurain (Banesto) pa je bil z zaostankom 3:23 tretji. Kolesarji od četrtega mesta naprej so zaostajali več kot 11 minut.
Giro se je leta 1994 začel 22. maja v Bologni in končal 12. junija v Milanu, imel je 22 etap.
Ko se samostojna Slovenija začne uveljavljati tudi na mednarodnem športnem področju
"To so bili časi, ko se je Slovenija močno uveljavljala tudi na mednarodnem športnem področju," je poudaril sogovornik. "Največje zasluge za takratni obisk Gira v Sloveniji sta imela že pokojni Beno Hvala (slovenski športni novinar, režiser in producent, op. a.), ki je bil izrazito televizijski človek in si je projekt Gira predstavljal kot neposreden prenos žive slike iz Slovenije, in prav tako žal že pokojni Franci Hvasti iz Kolesarskega kluba Sava Kranj, zelo pomemben in zaslužen kolesarski delavec, ki je prevzel vlogo generalnega sekretarja kranjskega etapnega odbora.
Po organizacijski plati je treba izpostaviti še Boruta Farčnika, ki je skrbel za logistiko in vse tisto, kar je povezano s tako velikim projektom, kot je gostovanje Dirke po Italiji," je pomembnejše akterje organizacije slovenskega dela Gira naštel Kacin.
Jelko Kacin je bil leta 1994 vodja etapnega odbora za organizacijo Gira v Sloveniji.
Franc Hvasti na startu 13. etape Gira leta 1994, ki se je začela v Kranju.
Obstajali so tudi pomisleki
Dejal je, da je bilo treba zagotoviti finančna sredstva in poskrbeti za organizacijo, pri kateri so pomagali številni sodelavci, ki so pomagali izpeljati dogajanje na trasi.
"Sam sem bil takrat član slovenske vlade na ministrstvu za obrambo, zato smo lahko zagotovili tudi razumevanje vlade za izvedbo Gira v Sloveniji. To so bili časi, ko so bili mediji polni samospraševanja o tem, kako je mogoče, da Giro spremlja italijanska policija, češ ali ni to nova vrsta okupacije. Spraševali so se, ali so policisti oboroženi ali niso in ali je to kršenje slovenske suverenosti, medtem ko so starejše generacije razpravljale o tem, da je to ponovna italijanska okupacija Slovenije, potem ko smo postali samostojni, in tako naprej."
"Danes to zveni neverjetno, kot da bi bilo z drugega planeta," meni Kacin, "ampak v tistem socialističnem ideološkem razpoloženju zaslepljenosti in indoktrinacije smo morali kot nacija odrasti in lahko trdim, da je prav gostovanje Gira v Sloveniji veliko prispevalo k temu, da so se ti tabuji razblinili in da smo postali normalnejši. Danes se vse to sliši kot poceni smešnice, takrat pa so to bila smrtno resna vprašanja, ki smo jih z organizacijo in izvedbo take prireditve izvotlili, razvodenili in jih naredili za povsem brezpredmetne. Dali smo možnost širšemu sodelovanju na športnem področju in iskali priložnosti za tako velike projekte in seveda ambicije slovenskih kolesarjev na Dirki po Italiji," je dejal Kacin.
Dogovor s slovito Gazzetto
Pogovori o gostovanju Gira v Sloveniji so se začeli nekaj manj kot leto dni pred izvedbo. "Pogovori z našimi prijatelji pri La Gazzetti dello Sport (urednik tega italijanskega športnega časnika je bil leta 1909 pobudnik organizacije Gira v želji po zvišanju naklade, op. a.) so se začeli po koncu prejšnje izvedbe Gira. S pomočjo Bena Hvale smo dosegli dogovor z gospodom Castellanom, sledile so le še podrobnosti. Treba je bilo zagotoviti finančno participacijo, doseči načelen dogovor na športni ravni in dobiti politično pokritje in potem se je kolesje lahko zavrtelo," je dejal Kacin.
Udeleženci Gira na Jelenovem klancu leta 1994.
"Ljudje so takrat obisk Gira doživljali kot mednarodno priznanje Slovenije na športnem področju," se spominja Kacin. "Preprosto niso mogli verjeti, da bo Giro res obiskal našo državo, in potem ko jo je obiskal, je bila to velika atrakcija in temu primerno se je ob trasi zbralo toliko ljudi," pripoveduje nekdanji obrambni minister Slovenije.
Ob trasi 150 tisoč ljudi!
Po nekaterih podatkih naj bi se vzdolž trase zbralo in navijalo okoli 150 tisoč navijačev, tisti, ki so ostali doma, so del etape lahko spremljali na nacionalni televiziji. "Ljudje so uživali, tako velike športne prireditve v samostojni državi še nismo imeli. Seveda so se spet pojavili pomisleki zaradi dirke Po Sloveniji, ki se je takrat šele uveljavljala, in skrb, da bo šlo to na škodo slovenskega kolesarstva, ker bomo morali preveč nameniti za stroške promocije. Kaj naj rečem, to so bili entuziastični časi, ko se je to dalo in smo pač naredili," je sklenil Kacin.
Za Giro je že takrat vladalo izjemno medijsko zanimanje.
Bonča: Italijani so me spraševali, ali pri nas še vedno poteka vojna
Tudi Valter Bonča se dobro spominja Gira izpred 30 let. "Ob slovenski trasi Gira je bilo več navijačev kot ob italijanskih cestah, za nas je bil obisk Gira nekaj posebnega. Giro so spremljali tudi tisti, ki jih kolesarstvo sploh ni zanimalo," je v pogovoru za Sportal spomnil Bonča, edini Slovenec na tisti izvedbi Gira.
Je bilo ob trasi že takrat vse obarvano v rožnato, tako kot smo vajeni danes? "Ne, te navade v Sloveniji takrat verjetno še nismo poznali, bila je kot klasična dirka, a s to razliko, da si jo je prišlo ogledat ogromno ljudi. Ljudje so bili res presenečeni, da je Giro prišel v Slovenijo, to je bil res velik dogodek. Spomnim se, da so me Italijani spraševali, ali je pri nas še vojna, pa sem se šalil, da je, da imamo še vedno drugo svetovno vojno."
Valter Bonča je v 12. etapi Gira leta 1994, kjer je meril na uvrstitev med najboljših pet, imel precejšnjo smolo. Na Vrhniki mu je počila zračnica, zato je po menjavi potreboval kar nekaj časa, da je ujel glavnino.
Za takrat 26-letnega Bončo je bilo izredno pomembno, da je izbran v ekipo za Giro. "Res je, to ni bilo samoumevno, kljub temu da sem bil med boljšimi v gorskih etapah, res pa je tudi, da sem imel manjši privilegij, ker so se slovenski novinarji takrat zelo zanimali zame in je bilo tudi za ekipo pomembno, da sem na dirki," nam je povedal Bonča.
Na najpomembnejši dan ga je spremljala smola
Pred odhodom v Italijo si je Bonča obkrožil prav 12. etapo s ciljem v Kranju. "V to etapo sem res polagal velike upe, moj cilj je bila uvrstitev med prvih pet. Moj načrt je bil, da skušam priti v beg, tako da bi v cilj v Kranju prišel z manjšo skupino, a mi tisti dan žal ni šlo kaj dosti po načrtih," se spominja Bonča.
Kmalu po prehodu državne meje med Italijo in Slovenijo je padel, nato pa mu je na Vrhniki počila še zračnica, zato je precej moči porabil za lovljenje glavnine. A tudi to še ni vse. "V zaključku etape me je tik pred zadnjim levim ovinkom pred vzponom na Jelenov klanec zaprl kolesar, tako da sem moral zavirati, brez tega bi lahko bil bistveno boljši," je ocenil Idrijčan, ki je v etapi s ciljem v Kranju osvojil 13. mesto (zmagal je Italijan Andrea Ferrigato iz ekipe ZG Mobili), drugo mesto pa je osvojil njegov rojak Fabio Baldato, danes eden od športnih direktorjev Tadeja Pogačarja v ekipi UAE Emirates). Bonča je zaradi slabega zdravstvenega stanja odstopil po 20. etapi (dirka je takrat imela 22 etap).
Italijan Andrea Ferrigato iz ekipe ZG Mobili je v Kranju prvi prečkal ciljno črto.
Usodna številka 17
Valter Bonča je leta 1994 na Giru nosil številko 17, ki ima, takrat tega ni vedel, v Italiji enako simboliko kot pri nas številka 13, torej številka, ki naj bi prinašala smolo. "Sam tega vraževerja prej nisem poznal, so me pa novinarji italijanskega radia RAI že v prvi etapi spraševali, ali se bojim, da mi bo številka 17 prinesla nesrečo. Odgovoril sem, da mi je do zdaj ni, niti nisem vedel, zakaj bi mi jo, saj te "fore" nisem poznal in se s tem niti nisem obremenjeval. Šele pozneje sem izvedel, da v nekaterih italijanskih hotelih nimajo sobe s številko 17, niti na letalu ni sedeža s to številko, čeprav mislim, da zdaj glede tega niso več tako striktni."
Dirka, ki se je 11-letniku močno vtisnila v spomin
Obiska Gira v Sloveniji pred tremi desetletji se zelo dobro spominja tudi Zvone Jaković, ki je bil na današnji dan pred 30 leti ob trasi slovite dirke.
"Takrat sem imel 11 let. Moj starejši brat je dobil delo prek študentskega servisa, ki je vključevalo lepljenje reklamnih panojev za Giro, in me je povabil, naj se mu pridružim. Seveda sem bil takoj za, čeprav v resnici sploh nisem vedel, kam greva in kaj Giro sploh je. Kolesarstvo sem pred tem poznal samo zaradi dirk v Kranju, o obsežnosti Gira pa nisem imel pojma," pripoveduje Jaković.
"Tako sem se na dan obiska Gira v Sloveniji znašel ob trasi dirke v Idriji. Že navsezgodaj smo bili tam, da so fantje namontirali panoje, in ostali do konca, da so vse skupaj pospravili. Spomnim se, da se je ogromno dogajalo. Od šleparjev, številnega spremstva, kar naenkrat je pred nami zraslo celo mesto, ni da ni, česa takega še nisem videl, kamere, helikopterji, noro, poleg tega je skozi otroške oči vse videti samo še večje. Tega ne bom nikoli pozabil, tudi zato, ker so bili to drugačni časi, ko ni bilo običajno, da smo kam odpotovali.
No, za povrh vsega sem takrat ulovil še bidon, ki ga je zavrgel eden od kolesarjev, in to se mi je zdelo še posebej fascinantno. Dolga leta sem ga hranil doma, potem pa sem ga med selitvijo izgubil," je z zanimivo zgodbo postregel sogovornik, verjetno eden mnogih, ki imajo na današnji dan pred 30 leti nepozabne spomine. Dodal je še, da so bili v tistem času kot otroci vsi oboževalci Marca Pantanija in da so, če so imeli kapo s šiltom, to vedno obračali tako, kot jo je nosil Pantani, torej obrnjeno nazaj.
Giro je Slovenijo nazadnje obiskal leta 2022, ko so kolesarji grizli na Kolovrat nad Kobaridom.
Giro se bo prihodnje leto verjetno spet zapeljal čez Slovenijo
Giro je po letu 1994 še nekajkrat obiskal Slovenijo, nazadnje leta 2022 z zahtevnim vzponom na Kolovrat, a še bolj nam bo v spominu ostala nepozabna 15. etapa koronske različice Gira leta 2021, ko se je rožnata karavana kar trikrat zapeljala čez Goriška brda, kjer jo je pričakala številna in zelo dobro razpoložena množica navijačev, ki so v tistem obdobju težko čakali na druženje in gibanje brez zaščitnih mask.
Kdaj bo Giro spet obiskal Slovenijo? Po neuradnih podatkih naj bi se to zgodilo že prihodnje leto. 108. izvedba Gira naj bi se z vožnjo na čas začela v Trstu, Furlanija - Julijska krajina (FJK) pa naj bi gostila še dve etapi. Eno naj bi ob letu, ko bosta naziv evropske prestolnice kulture nosili Gorica in Nova Gorica, posvetili njima. Šlo naj bi za čezmejno etapo s ciljem na Trgu Evrope/Transalpini v Novi Gorici, FJK pa naj bi za dirko prispevala sedem milijonov evrov.
Nepozabna koronska različica Gira leta 2021, ko so se kolesarji kar trikrat zapeljali čez Goriška brda in skozi Novo Gorico.
Direktor Gira Mauro Vegni, s katerim smo se pogovarjali na startu 19. etape letošnje rožnate dirke, nam te informacije ni mogel potrditi, je pa priznal, da o tem razmišljajo. "Nazadnje, ko je Giro obiskal Slovenijo (leta 2022 so se kolesarji zapeljali čez Kolovrat, op. a.), je bilo izjemno, navijači so pripravili krasno vzdušje," je pohvalil slovenske navijače. Ti so lani za svojo vzeli predzadnjo etapo s ciljem na Svetih Višarjah nad Trbižem, kjer je Primož Roglič z izjemnim kronometrom pripravil preobrat in dobil Giro, letos pa prav tako predzadnjo etapo z dvakratnim vzponom na Monte Grappo, kjer je znova blestel Tadej Pogačar.
Preberite še:
